Slovenska hrana bo imela enotno oznako

Kmetijsko ministrstvo začenja kampanjo promocije lokalne hrane po spletu, televizijskih oglasih in "jumbo plakatih", s katero Slovence pozivajo, naj bodo pozorni na kakovost lokalne hrane.

Prvi del kampanje bo konec novembra, na dan slovenske hrane, ki bo tudi letos tretji petek v novembru. Takrat bodo šole otrokom ponudile že tradicionalni slovenski zajtrk in pripravile naravoslovne dneve, v okviru katerih bodo kmetije in proizvodni obrati za hrano odprli svoja vrata.

Znotraj ministrstva so letos za promocijo v vinarskem sektorju namenili 600.000 evrov, za generično promocijo pa 800.000 evrov, od tega za kampanjo promocije lokalne hrane 510.000 evrov. Za lažje naročanje hrane iz lokalnega okolja bodo na ministrstvu tudi iskali dodatne poenostavitve pri javnem naročanju.

Predsednica Sveta za promocijo Aleša Kandus je napovedala, da se bo sistemski pristop do promocije lokalno pridelane hrane začel predvidoma z letom 2014 in bo vključeval meso, mleko, sadje, zelenjavo, žita, oljke in med. Za vsak sektor bodo vpeljali sheme kakovosti in za slovensko hrano poenotili oznako.

Izpostavila je izsledke raziskav, ki kažejo, da 33 odstotkov potrošnikov zaupa v kakovost kupljene hrane, kar 76 odstotkov pa v kakovost slovenske hrane. "Ključno je zaupanje potrošnikov in naš cilj je povezati vse v prehranski verigi," je pojasnila.

Potrošnik je vedno bolj pozoren na poreklo hrane, kar 41 odstotkov raje izbere slovensko hrano, je pojasnil Andraž Zorko z Valicona. Med razlogi za poseganje po domači hrani so v raziskavi največkrat navedli razlog, da je boljša, kakovostnejša in da ji zaupajo.

Toni Tomašek iz podjetja Publicis, ki je pripravilo promocijsko kampanjo, je poudaril, da želijo z njo potrošnika opozoriti, naj bo pozoren na lokalno kakovost, in graditi zaupanje potrošnika do lokalno pridelane hrane.

Denar pošiljamo tujcem

Po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana bo z nakupom lokalne hrane potrošnik pomagal tudi sam sebi. Zgovoren je podatek, da smo v Slovenijo lani uvozili za več kot 1,8 milijarde evrov prehranskih proizvodov in surovin za proizvode, kar je pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

"To brez potrebe pošiljamo tujcem. Izboljšanje za en odstotek BDP pomeni bistveno večje prilive v državni proračun, ki krije potrebe po javnem zdravstvu, šolstvu, ki pokriva socialne transferje. Zato vemo, da moramo narediti vse, da zmanjšamo odliv domačega denarja za tujo hrano," je poudaril.