Slovenija z 2,5 zdravnika na 1000 prebivalcev precej pod povprečjem

Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji po številu umrlih na prvem mestu, medtem ko je možganska kap na tretjem. Med najpogostejše bolezni pa spadajo tudi rakava obolenja, ki pa vedno pogosteje prizadenejo tudi mlajše osebe. Ženske najpogosteje zbolevajo za rakom dojke, moški pa za rakom pljuč in rakom prostate.

Danes je svetovni dan bolnikov, ki ga že 22 let obeležuje katoliška cerkev. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), bolezni srca in ožilja s 40 odstotki predstavljajo vodilni vzrok umrljivosti pri celotni populaciji, in sicer pri moških 33 odstotkov in pri ženskah 46 odstotkov. Najpogostejši vzroki, zaradi katerih umirajo moški med 20. in 64. letom starosti, so rak, bolezni srca in žilja ter poškodbe in zastrupitve. Leta 2009 se je v Sloveniji prvič zgodilo, da je pri moških število smrti zaradi raka preseglo število smrti zaradi bolezni srca in ožilja.

Ženske obolevajo za boleznimi, ki so značilne za oba spola, ogrožene pa so tudi zaradi svoje reproduktivne vloge in bolezni, ki so značilne le zanje. Tretjina žensk med 20. in 64. letom ima kakšno dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo, okoli 7 odstotkov pa jih svoje splošno zdravstveno stanje ocenjuje kot slabo ali zelo slabo. Zdravnika obiščejo večkrat kot moški, med glavnimi vzroki so akutne okužbe dihal in sečil, bolezni ženskih spolnih organov in skeletno mišične bolezni, pri mlajših tudi poškodbe in po 50. letu starosti srčno-žilne bolezni, predvsem zvišan krvni tlak, so zapisali v poročilu o najpogostejših boleznih pri moških in ženskah, ki so ga pripravili na NIJZ.

Za preventivo namenimo zgolj 11 odstotkov vseh sredstev

Vse te bolezni so dobro ozdravljive, če so odkrite dovolj zgodaj, medtem ko se da veliko bolezni uspešno preprečevati. A statistični podatki razkrivajo, da Slovenija še vedno dobre tri četrtine izdatkov za zdravstveno varstvo porabi za storitve kurativnega zdravljenja in za zdravila. Po podatkih za leto 2011 smo za kurativno zdravljenje porabili 1,67 milijarde evrov (dobrih 50 odstotkov), za zdravila in medicinskotehnične pripomočke pa 367 milijonov evrov (slabih 24 odstotkov vseh izdatkov). Tem izdatkom so po deležu v celotnih tekočih izdatkih za zdravstveno varstvo sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe (v letu 2011 so obsegali slabih 9 odstotkov ali 273 milijonov evrov. Za preventivo in javne zdravstvene storitve smo porabili slabih 123 milijonov evrov, za investicije pa smo leta 2011 porabili dobrih 111 milijonov evrov.

V času krize manj izdatkov za zdravstvo

V publikaciji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom "Health at a Glance 2013" so predstavljeni podatki in primerjave o zdravju in delovanju zdravstvenih sistemov v državah članicah OECD. Podatki za Slovenijo so v publikacijo vključeni drugič zapored. Ugotavljajo, da so se v več kot treh četrtinah držav članic OECD izdatki za preventivne programe v primerjavi z letom 2010 realno znižali, kar polovica držav pa je za preventivo v letu 2011 porabila manj kot leta 2008. Prav tako ugotavljajo, da so v vseh državah OECD najbolj prizadete skupine prebivalcev z najnižjimi dohodki, ki bi se lahko odrekali potrebni zdravstveni oskrbi, kot so zdravila in redni pregledi zaradi kroničnih bolezni. Kot ugotavljajo v publikaciji, je vpliv krize na zdravje na ostalih področjih zelo različen. Medtem ko je stopnja samomorilnosti v začetku krize zrasla, se je sedaj stabilizirala. Zmanjšala se je smrtnost zaradi prometnih nesreč, v marsikateri državi pa se je znižala tudi poraba alkohola in tobaka.

Problematično je področje uživanja alkohola med mladostniki. "V Sloveniji že dlje časa opažamo tvegano pitje alkohola med 15-letniki, med katerimi jih je bilo v letu 2011 več kot 40 odstotkov pijanih vsaj dvakrat v življenju. Povprečje OECD je nižje za 10 odstotkov. Slovenija se tako skupaj z Dansko, Finsko, Anglijo, Estonijo, Madžarsko in Češko nahaja med državami z najbolj tveganim pitjem alkohola med mladostniki," opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da med otroki opažajo tudi visok delež tistih s prekomerno telesno težo. V Sloveniji je pretežkih 30 odstotkov fantov (povprečje OECD je 23 odstotkov), medtem ko dekleta ne odstopajo od povprečja OECD, ki znaša 21 odstotkov.

Pod povprečjem glede števila zdravnikov na prebivalca, imamo pa veliko zdravnic

Slovenija je imela v letu 2011 2,5 zdravnika na 1000 prebivalcev, kar je pod povprečjem OECD (3,2 zdravnika na 1000 prebivalcev) in manj kot v večini držav EU. Podobno število zdravnikov na 1000 prebivalcev imajo ZSA, Kanada in Nova Zelandija. Med vsemi zdravniki je delež zdravnikov splošne in družinske medicine 20 odstotkov (povprečje OECD je 30 odstotkov). Slovenija je med državami z najvišjim deležem zdravnic. V primerjavi z drugimi državami OECD Slovenija izstopa z visoko stopnjo diplomantov medicine glede na število vseh zdravnikov in visoko stopnjo diplomantov zdravstvene nege na 100.000 prebivalcev.

Opozorila pred zniževanjem sredstev za zdravstveno nego

Zbornica zdravstvene in babiške nege ter Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je v sporočilu za javnost ob današnjem dnevu bolnikov poudarila, da so vedno ob bolnikih in jim poskušajo zagotoviti čim boljšo zdravstveno in babiško nego ter čimprejšnje okrevanje.

Poleg tega so opozorili, da se je kriza dotaknila tudi zaposlenih v zdravstveni in babiški negi. Odraža se v prizadevanjih po zniževanju izobrazbe in zmanjševanju števila zaposlenih. Še posebej kritično po njihovem prepričanju postaja v domovih starejših občanov, posebej zaradi zniževanja sredstev za zdravstveno nego. Ob tem ocenjujejo, da bi bila strokovna znanja zaposlenih v zdravstveni negi potrebna tudi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, in sicer kot preventiva ali zdravstvena vzgoja.

Kot so še zapisali, se zavedajo, da je kljub krizi potrebno kakovostno, varno, spoštljivo in odgovorno opravljati svoje poslanstvo. V težkih časih je zato še posebej pomembno ponuditi pacientom svoje znanje in usposobljenost.

11. februarja obeležujemo svetovni dan bolnikov

Pred 22 leti je papež Janez Pavel II. 11. februar razglasil za svetovni dan bolnikov. Cerkev v Sloveniji dan obeležuje s slovesnostjo na Brezjah, kjer je mašo daroval upokojeni škof Metod Pirih, na njej pa so duhovniki delili zakrament bolniškega maziljenja. Tradicionalne slovesnosti ob svetovnem dnevu bolnikov na Brezjah se je sicer prijelo ime "malo romanje" bolnikov na Brezje, saj še eno podobno romanje poteka v mesecu juniju.

Popoldne je maša potekala tudi v bogoslužnem prostoru v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS - Soča, vodil pa jo je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Zvečer je bila maša še v osrednji zdravstveni ustanovi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Daroval jo je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

V svoji tradicionalni poslanici ob svetovnem dnevu bolnikov - ta tokrat nosi naslov Vera in dejavna ljubezen: "Tudi mi smo dolžni dati življenje za brate" (1Jn 3,16) - se je že decembra oglasil tudi papež Frančišek. Zapisal je, da zaupa v priprošnjo Mariji, da bi pomagala bolnikom živeti njihovo trpljenje v povezanosti z Jezusom Kristusom ter podprla tiste, ki za njih skrbijo. Zapisal je tudi, da Cerkev v bolnikih vidi posebno navzočnost trpečega Kristusa.