Slovenija razmišlja o izstopu iz skupine držav, ki podpirajo davek na transakcije

Slovenija razmišlja o izstopu iz skupine držav, ki želijo uvesti davek na finančne transakcije, saj ekonomska logika za tem davkom zanjo ne drži, je danes v Bruslju povedal finančni minister Uroš Čufer. A iz pobude uradno še ni izstopila, saj je treba prej izvesti ustrezne postopke na vladi in v parlamentu, je še dodal.

"Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen od tega davka kar dober. Ko smo potem ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši, kot je bil predviden, tudi po najbolj optimističnih variantah, in da je to davek, ki bo težko pokril tudi lastne stroške zbiranja in implementacije," je pojasnil minister.

Davek na finančne transakcije naj bi Sloveniji po neuradnih navedbah po optimističnih izračunih prinesel tri milijone evrov na leto.

Vsaka država je suverena

Slovenija se iz omenjenih razlogov ni pridružila politični izjavi, s katero se je danes deset članic unije zavezalo, da bodo začele ta davek izvajati januarja 2016. Gre za deset držav, ki so se poleg Slovenije odločile za uvedbo davka v sklopu mehanizma okrepljenega sodelovanja: Nemčija, Francija, Italija, Španija, Belgija, Avstrija, Estonija, Portugalska, Grčija in Slovaška.

Ker je namen politične izjave o davku na finančne transakcije pospešiti in okrepiti zavezo za uvedbo tega davka, se ji Slovenija, ki ima že dlje časa pomisleke in želi dejansko v drugo smer, ni pridružila, je pojasnil Čufer.

Na vprašanje, kakšni so bili odzivi drugih članic, ki sodelujejo v pobudi, je minister odgovoril, da je vsaka država suverena, da poišče tisto davčno strukturo, ki je zanjo najbolj optimalna, in da ni nobenega razočaranja, saj vsak razume, da vsak deluje v svojem interesu.

Ima vlada pooblastila za umik iz skupine?

Čufer je danes povedal, da je že odločen predlagati umik iz skupine. Pričakovati je, da ga bo predlagal v kratkem in da bo Slovenija kmalu izvedla vse potrebne postopke zanj. To lahko po ministrovih besedah stori tudi vlada, ki opravlja tekoče posle.

A v EU so danes odločitev Slovenije tolmačili drugače. Prvi je novico med zasedanjem popolnoma nepričakovano oznanil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je dejal, da se Slovenija izjavi ni pridružila zaradi notranjepolitičnih trenj in da odločitev o sodelovanju pri pobudi prepušča naslednji vladi.

Tudi v grškem predsedstvu so po koncu zasedanja odločitev Slovenije komentirali podobno. "Po mojih informacijah Slovenija ne sodeluje zaradi težav, ki jih ima vlada," je dejal grški finančni minister Janis Sturnaras.

Je slovensko vlado izjava presenetila?

EU želi sicer z davkom na finančne transakcije, ki ga predstavlja kot pošten prispevek finančnega sektorja, potem ko so davkoplačevalci v krizi z milijardnimi injekcijami pomagali reševati banke, poslati pozitivno sporočilo Evropejcem pred evropskimi volitvami.

Zato naj bi želela Slovenija z izstopom iz pobude počakati na čas po volitvah, a naj bi jo presenetila politična izjava, ki pa je ni želela podpisati s figo v žepu. Umik iz te pobude je po neuradnih navedbah za Slovenijo tudi priložnost, da utrdi svoj položaj v uniji kot država, ki ve, kaj hoče, in ne prikimava stalno drugim.

Ideja o uvedbi tega davka je bila odziv evropske politike na nezadovoljstvo davkoplačevalcev nad milijardnimi injekcijami njihovega denarja v finančni sektor, ki je sicer glavni krivec za krizo. Ta davek naj bi namreč zagotovil, da bo finančni sektor ustrezno prispeval k premagovanju krize in polnjenju javnih blagajn v prihodnje.