Po njegovem mnenju je Slovenija plačala malo višjo ceno, ker je znova "odprla okno zadolževanja". Meni, da bi država morala te obveznici izdati v evrih. Donosnosti na evrske slovenske državne obveznice so bistveno nižje kot na dolarske, kar nakazuje, da bi se lahko ceneje zadolžili z evrskimi obveznicami. "A ni nujno, da bi v Evropi našli dovolj povpraševanja za tako veliko izdajo," pa dodaja Žiga Gregorinčič iz Alte.
Razmeroma zadovoljni odzivi prihajajo tudi iz vrst ekonomistov. Mitja Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete se je strinjal, da je bila zadolžitev v luči trenutne velike negotovosti na svetovni ravni uspešna. Seveda pa bi bila lahko obrestna mera vedno nižja, je pristavil.
Slovenija se je z izdajo petletnih in desetletnih dolarskih obveznic zadolžila za 3,5 milijarde dolarjev, kar znaša 2,56 milijarde evrov. S petletnimi obveznicami je zbrala 1,5 milijarde dolarjev, oziroma skoraj 1,1 milijadre evrov, zahtevana donosnost zanje pa je 4,275 odstotka. Z desetletnimi obveznicami je pri zahtevani donosnosti 5,48 odstotka zbrala dve milijardi dolarjev, kar znaša okoli 1,46 milijarde evrov.
Letni kupon pri petletnih obveznicah znaša medtem 4,125 odstotka, pri desetletnih pa 5,250 odstotka. Izplačilo obresti je polletno.
Slovenija je knjigo naročil odprla v ponedeljek, transakcija pa je po navedbah ministrstva za finance vzpodbudila takojšnji interes, ki ga je na začetku podprl odziv evropskih vlagateljev z namenom dolgoročnega držanja obveznic.
Skupni obseg knjige naročil je dosegel 16,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja največjo knjigo naročil letos za sindicirano izdajo državnih obveznic v regiji Srednja in Vzhodna Evropa, Bližnji Vzhod in Afrika.
Za petletne obveznice je skupaj 377 vlagateljev oddalo za 9,3 milijarde dolarjev naročil, za desetletne obveznice pa je obseg knjige naročil na koncu znašal 7,1 milijarde evrov, naročila pa so skupaj oddali 304 vlagatelji.
Pri obeh izdajah je bilo daleč največ interesa za slovenske dolarske obveznice med vlagatelji v ZDA, sledila je Velika Britanija in nato celinska Evropa.
Povpraševanje je bilo veliko kljub dejstvu, da je Slovenija med transakcijo precej znižala pribitek na referenčno ameriško državno obveznico ustrezne ročnosti. Prvotni ciljni pribitek je bil v razponu od 3,000 do 3,125 odstotne točke.
Že po nekaj urah od odprtja knjige naročil so ta presegla 12 milijard dolarjev, kar je državi omogočilo, da je okvirni pribitek pri obeh izdajah znižala na 2,875 odstotne točke. Ker se je interes vlagateljev nadaljeval tudi po začetku jutranjega trgovanja v ZDA, je bila končna cena določena za obe ročnosti obveznic določena 2,800 odstotne točke nad zahtevano donosnostjo na ameriške obveznice.
KOMENTARJI (500)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.