Po Zagorčevih besedah ob 40. obletnici organizacije AI letno poročilo kaže sliko sveta, v katerem krivcev za kršitve človekovih pravic ne gre iskati le med vladnimi uradniki in državnimi predstavniki, saj jih pogosto najdemo tudi znotraj družine, ožjih lokalnih skupnosti ali med delodajalci, proti katerim oblasti ne ukrepajo. Po nasilju in grobosti v poročilu sicer izstopata Avstrija in Velika Britanija, kjer so lani skupaj zabeležili približno 6000 primerov grobosti in nasilja, predvsem nad azilanti. Zlorabe človekovih pravic pa vse večkrat zagrešijo mnoge oborožene opozicijske in paravojaške skupine, ki so lani v 42 državah zagrešile resne zlorabe človekovih pravic, kot so namerno in samovoljno ubijanje civilistov ter mučenje in zajemanje talcev. Poleg tega so brez obtožbe ali sojenja priprli ljudi v 72 državah, v 28 državah je prišlo do usmrtitev 1457 zapornikov, 3058 ljudi pa je bilo obsojenih na smrt v 65 državah, če ostanemo samo pri primerih, ki so znani AI, je povedal Zagorac.
Kot je dodal, so novi izzivi na področju človekovih pravic, ki izvirajo iz procesa globalizacije, spodbudili AI, da je razširil spekter svojega delovanja na nova področja promocije človekovih pravic v poslovnem svetu. Tako se AI sedaj sooča tudi z delovanjem multinacionalnih korporacij, od katerih zahteva, da se vključijo v varovanje človekovih pravic, kar velja predvsem za korporacije, ki so aktivne v državah, kjer so kršitve človekovih pravic najbolj množične.
AI te dni praznuje 40. obletnico ustanovitve, ustanovitev organizacije pa je sprožil časopisni članek britanskega odvetnika Petra Benensona Pozabljeni zaporniki, v katerem se je zavzel za pravice dveh portugalskih študentk, ki sta bili obsojeni na sedem let zapora samo zato, ker sta v nekem lokalu nazdravili svobodi. S tem je Benenson sprožil nastanek gibanja, ki je na začetku reševalo predvsem primere zapornikov vesti, kasneje pa tudi primere drugih kršitev. AI danes šteje več kot milijon članov in simpatizerjev, ki se v več kot 140 državah sveta zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic. Visoko obletnico bodo predstavniki slovenskega AI obeležili jutri na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bodo pripravili ustvarjalne delavnice za najmlajše, skeče na temo diskriminacije, nekaj artističnega in glasbenega programa, poleg tega pa bodo pisali apele in podpisovali peticije za žrtve kršitev človekovih pravic iz Argentine, Tibeta, Egipta, Etiopije, Turčije in Myanmara.
Ob srečanju ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, ki bo v Ljubljani sredi junija, pripravlja slovenska AI tudi posebno protestno akcijo, za katero so so odločili zaradi kršitev človekovih pravic v obeh omenjenih državah. Tako ZDA očitajo slabo ravnanje z emigranti, prosto prodajo orožja in druge opreme ter izvajanje smrtne kazni, saj bosta tudi v času Bushevega obiska v ZDA izvršeni dve smrtni kazni. Rusija pa je po njihovem mnenju kršila človekove pravice v času intervencije v Čečeniji, kjer je bilo ogromno žrtev med civilnim prebivalstvom, še vedno pa kršijo tudi pravice ljudi v filtracijskih kampih za begunce. Poleg tega je svoboda govora v Rusiji še vedno problematična, v zaporih vladajo neprimerne razmere, še vedno so med zaprtimi tudi zaporniki vesti, smrtna kazen pa še ni ukinjena, čeprav se že nekaj časa ne izvaja.