Slovenija je vse manj konkurenčna

Med prvimi desetimi najbolj konkurenčnimi gospodarstvi na svetu je tudi na letošnji lestvici istih 10 držav kot lani, zamenjalo se je le njihovo zaporedje, je razvidno iz poročila Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) o globalni konkurenčnosti 2013–2014.

Švica položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva zaseda že peto leto zapored. Če bo želela ostati na vrhu lestvice tudi v prihodnje, pa bo morala razrahljati zaščito bančnega sektorja, ki nujno potrebuje spremembe, so izpostavili na forumu.

Drugo mesto na lestvici je ohranil Singapur, tretje pa Finska. Nemčija je glede na lani napredovala za dve mesti na četrto mesto, ZDA pa prav tako za dve mesti na peto mesto. Zaupanje v ameriške finančne institucije se je okrepilo, vendar pa forum izpostavlja resno zaskrbljenost zaradi makroekonomske stabilnosti ZDA.

Švedska je medtem nazadovala na šesto mesto, potem ko je bila lani četrta, Hongkong pa se je z lanskega devetega mesta zavihtel na sedmo mesto. Nizozemska je bila letos osma, kar je tri mesta slabše kot lani, deseterico pa zaključujeta Japonska in Velika Britanija, ki sta si izmenjali mesti.

Slovenija je zdrsnila za šest mest

Slovenija je na lestvici letos zdrsnila za šest mest, tako da je zaključila na 62. mestu. Najboljše ocene je dobila za področje zdravja in osnovnega izobraževanja (17. mesto) ter višjega izobraževanja in usposabljanja (25. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (33. mesto), infrastrukture (36. mesto), inovacij (40. mesto), makroekonomskega okolja (53. mesto) in razvitosti poslovanja (58. mesto).

Velikost trga Slovenijo uvršča na 83. mesto, medtem ko jo je še lani na 78. mesto. Najslabše ocene je dobila za razvitost finančnega trga (134. mesto) in učinkovitost trga dela (106. mesto). Lani je po učinkovitosti trga dela zasedala 91. mesto, po razvitosti finančnega trga pa 128. mesto. Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji še vedno dostop do virov financiranja, poročilo pa izpostavlja tudi neučinkovite birokratske postopke in restriktivno delovnopravno zakonodajo.

Slovenija je sicer na vrhu lestvice, ko gre za poslovne stroške zaradi terorizma in malarije (1. mesto). Precej visoko je tudi glede na stroške zaradi kriminala in nasilja (18. mesto). Glede na poslovne stroške organiziranega kriminala pa se Slovenija uvršča na 42. mesto. Na področju makroekonomskega okolja  Slovenija tudi letos prvo mesto zaseda pri pozitivnem nihanju letne inflacije, visoko je tudi po kriterijih zdravja in osnovnega izobraževanja, pa tudi po nekaterih kazalcih višjega izobraževanja in usposabljanja.

Slabše so bile ocene pri javnem zaupanju v politike (133. mesto) in bremenu državne regulacije (136. mesto). Nizko se je Slovenija znova uvrstila po nekaterih kazalcih učinkovitosti trga dela. Na 145. mestu je pristala po učinkovitosti postopkov zaposlovanja in odpuščanja, medtem ko je lani po tem kriteriju zasedala 142. mesto. Nizko se je uvrstila tudi po kazalcih razvitosti finančnih trgov. Glede na kriterij zmožnosti bank za kreditiranje se je Slovenija uvrstila na predzadnje, 147. mesto, po možnostih dostopa do posojil pa je zasedla 137. mesto.

Za nami so vse nekdanje jugoslovanske države

Za Slovenijo so vse države nekdanje Jugoslavije. Hrvaška se je povzpela za šest mest na 75. mesto, Srbija je nazadovala za šest mest na 101. mesto. Bosna in Hercegovina se je z 88. povzpela na 87. mesto, Makedonija pa z 80. na 73. mesto. Črna gora se je od lani povzpela z 72. na 67. mesto.

Med članicami Evropske unije so se za Slovenijo poleg Hrvaške uvrstile še Romunija (76. mesto), Slovaška (78. mesto) in Grčija (91. mesto). Pomembnejše trgovske partnerice Slovenije so se uvrstile precej višje. Nemčija je zasedla četrto, Avstrija 16., Francija 23., Italija pa 49. mesto.

Eden največjih vzponov na lestvici je letos uspel Indoneziji, ki je letos pridobila 12 mest in se uvrstila na 38. mesto. WEF njen dvig na lestvici pripisuje "impresivni" 5,2-odstotni gospodarski rasti. Največji napredek je storila na področju infrastrukture, kjer je letos pridobila kar 17 mest in se uvrstila na 61. mesto.

Močno zadolžena Grčija je s 96. napredovala na 91. mesto, Španija s 36. na 35. mesto. Portugalska je medtem zdrsnila z 49. na 51. mesto, Ciper je ostal na 58. mestu. Zaradi politične nestabilnosti in nemirov so svoj položaj na lestvici poslabšale tudi nekatere izmed držav Bližnjega vzhoda. Egipt je zdrsnil za 11 mest na 118. mesto, Iran pa za 16 mest na 82. mesto.

Med državami Latinske Amerike je bila najvišje uvrščena država Čile, ki je zasedla 34. mesto. Vendar pa WEF opozarja, da je regija nekonkurenčna predvsem zaradi nizke stopnje produktivnosti. Na zadnje mesto lestvice se je letos uvrstil Čad, ki je lani zasedal 139. mesto.