Slaba banka za razkritje seznama prenosov terjatev nima pravne podlage

"Želimo zagotoviti, da bomo javnosti predstavili primerne informacije," je danes v Ljubljani dejstvo, da za razkritje seznama prenosov terjatev nimajo pravne podlage, komentiral vršilec dolžnosti izvršnega direktorja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) Torbjörn Mansson. "Ko je prišlo do konkretnega trenutka, smo še enkrat pri zunanjem pravnem strokovnjaku preverili, ali to lahko storimo, in za to nismo dobili potrditve," je Mansson pojasnil na novinarski konferenci. Zakon o državnih ukrepih za krepitev stabilnosti bank namreč onemogoča objavo preglednic, saj navaja, da DUTB javnosti razkriva informacije, ki so pomembne za njegovo poslovanje, kot velja za javne delniške družbe, razen v primeru podatka, ki je po zakonu, ki ureja bančništvo, zaupen.

Prenosi na DUTB, ki je z novim letom dobila glavnega izvršnega direktorja Christopherja Gwilliama, so se začeli konec minulega leta. Ekipa DUTB - ta sedaj šteje 20 ljudi, do konca meseca naj bi se ji pridružilo še 10 - sedaj z bankama pregleduje primere, pripadajočo dokumentacijo, ter se seznanja z IT podporo, kako dostopati do podatkov. Do sedaj so na DUTB po Manssonovih besedah sprejeli že več kot 10 odločitev o posameznih primerih.

Klemenčič: Prav je, da spiski pridejo na dan

Sicer pa je danes parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki v skladu s sprejetimi dopolnili koalicije predvideva, da bodo podatki o slabih posojilih, prenesenih na DUTB, javno dostopni.

Notranji minister Gregor Virant je dejal, da gre za izjemno pomemben zakon, ki zagotavlja transparentno poslovanje pravnih oseb pod prevladujočim vplivom države in lokalnih skupnosti. Predlog tako širi obveznost posredovanja informacij javnega značaja z organov javnega sektorja tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin.

Virant je prepričan, da to niso običajna zasebna podjetja, ampak podjetja, ki razpolagajo s skupnim premoženjem. Ker to vpliva tudi na stanje slovenskih javnih financ, obstajajo za transparentnost poslovanja teh podjetij po njegovem zelo močni razlogi.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v odstopu Goran Klemenčič podpira razkritje podatkov o slabih posojilih. "Ne zato, da se bomo šli lov na čarovnice, ta lov morajo opraviti nadzorni organi, ampak zato, da ne bo mogoče špekulirati, kdo je povzročil to bančno luknjo. Danes se je ustvarilo mnenje, da je to bančno luknjo povzročilo tistih nekaj tajkunov, ki ste se jim odpovedali tudi vsi politiki, pa so spiski bistveno daljši in prav je, da pridejo na plan," je dejal.

Podporo predlogu zakonskih sprememb je izrazila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kot je spomnila, je štiri leta opozarjala na težave, s katerimi se je srečevala pri svojem delu, ko ni mogla dostopati do različnih dokumentov, npr. pogodbe o zaposlitvi nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Marjana Kramarja.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) se medtem v zvezi z določili o javni objavi poslovnih informacij podjetij bojijo, da bo to poslabšalo konkurenčni položaj podjetij.

Slaba banka prevzela tudi terjatve, ki niso slabe

"V nekaterih primerih je DUTB prevzel tudi terjatve, ki niso slabe," je povedal Mansson in pojasnil, da gre za takšne, ki jih dolžniki redno poplačujejo, a sodijo v skupino, ki ima z nekaterimi terjatvami težave. V nekaterih primerih bi lahko dolžnikom z objavo njihovih imen naredili tudi poslovno škodo, saj bi jih z oznako, da so na DUTB, lahko neprimerno označili, je menil.

Po drugi strani pa nekaterih terjatev banki (še) nista prenesli, ker postopki prodaj ali pogajanj še potekajo. Katere terjatve se prenašajo, sta banki sicer določili sami, njun načrt prestrukturiranja pa je potrdil bančni regulator, je povzel.

V DUTB po njegovih napovedih ne bodo komentirali nobenega konkretnega primera. Tako ni želel komentirati dogajanja glede prodaje stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani. "Ne bomo komentirali posameznega primera, naj pa povem, da je pri vseh naših odločitvah vodilo optimizacija vrednosti," je dejal.

Glede nepremičnin, ki jih bodo s prenosom (slabih) terjatev dobili, je dodal, da v DUTB tehtajo več možnosti in da njihova prodaja ni edina pot. Morda bomo aktivirali njihovo vrednost z oddajo v najem, morda se bomo povezali s skladom, možnosti je več, je orisal. Prenosi se bodo vršili vse do konca aprila, v marcu in aprili naj bi se jim pridružili še prenosi terjatev iz Abanke, ki pripravlja načrt prestrukturiranja, tega pa mora potrditi Evropska komisija.

DUTB je prenesene terjatve NLB in NKBM poplačala z obveznicami s poroštvom države, ki so po njihovih zagotovitvah tržno zanimive. Mansson je dejal, da bo šele na trgu jasno, ali jih bo na primer Evropska centralna banka vzela kot jamstvo za odobreno posojilo banki, a da zunanji signali po njegovih besedah kažejo, da bodo sprejemljive.