Zvon dolžan 220 milijonov, Vegrad precej čez sto, T-2 120 milijonov, Grep pa 60

Banki NKBM pa največ dolgujejo Alpos 29,4 milijona evrov, Zvon ena 11,6 milijona evrov, Zvon dva 12,5 milijona evrov, Bioplin Gjerkeš 14,6 milijona evrov, Cimos 19,1 milijona evrov, Mabra inženiring 14 milijonov evrov, MLM 19 milijonov evrov, Primorje 22 milijonov evrov, Sava Kranj 14 milijonov evrov, Športni center Pohorje 38 milijonov evrov, T-2 24,4 milijona evrov, Grep 9 milijonov evrov, ACH 4 milijone evrov, Almont 8 milijonov in Alpina 12 milijonov evrov.

Adria Airways: Obžalujemo, da smo v taki družbi, a obveznosti poravnavamo redno

Na seznam slabe banke so se odzvali v družbi Adria Airways. Pravijo, da redno poravnavajo svoje obveznosti, na seznamu pa so zato, ker NLB meni, da je družba nestrateška naložba, ne pa zato, ker ne bi vračala posojila. Obžalujejo, da so se znašli v družbi številnih podjetij, ki so v stečaju ali v postopku likvidacije. "Dejstvo je, da se odločevalci ne zavedajo, da družbi Adrii Airways z objavo na tem seznamu pada ugled blagovne znamke in se družbi povzroča neposredna težko nadomestljiva gospodarska škoda, saj partnerji v tujini vključitev Adrie na takšen seznam razumejo kot grožnjo, da bo Adria šla po poti večine podjetij, ki so na seznamu," so zapisali v odzivu. Dodali so, da je Adria Airways v zadnjem letu zmanjšala svoje obveznosti do bank.  

Kako to, da so podatke razkrili?

Danes je začela veljati novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po kateri je lahko Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) javno razkrila podatke o nanjo prenesenih slabih posojilih v okviru sanacije bank in s katero se obveznost posredovanja informacij javnega značaja širi na podjetja v večinski lasti države ali občin.

Slaba banka je tako lahko objavila podatke o posojilih, ki so bila iz NLB in NKBM, pa tudi iz Abanke, ko bo za to dobila zeleno luč, prenesena nanjo, in sicer o kreditodajalcu in kreditojemalcu, višini posojila, o tem, kdo ga je odobril in kako je zavarovano, banka pa bo morala razkriti tudi bruto stanje dolga posameznika dolžnika. Gre za posojila, ki zamujajo več kot 90 dni.

Podatki o kreditodajalcu in kreditojemalcu, o višini kredita, o tem, kdo ga je odobril, in o zavarovanjih bodo javni v treh mesecih po uveljavitvi zakona.

V DUTB načrtujejo, da bi pred iztekom trimesečnega roka vzpostavili informacijsko sobo. Šlo bi za poseben ustrezno varovan prostor, opremljen z računalniki z urejenim dostopom do celotne prejete dokumentacije, kjer bodo lahko zainteresirani prišli do podatkov. Sočasno bodo predlagali tudi nadgradnjo sistema za zagotovitev spletnega dostopa.

Kateri podatki so javni?

Po danes uveljavljeni noveli zakona bodo morala podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in trajanju posla posredovati tudi podjetja v večinski lasti države ali občin, razen če ne bi to huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu. V vsakem primeru pa bodo morala razkriti še podatke o donatorskih, svetovalnih, sponzorskih ali avtorskih pogodbah.

Javni bodo tudi podatki o plačah, odpravninah in drugih bonitetah članov uprav in nadzornih svetov ter podatki o plačilnih transakcijah javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, ki izvajajo gospodarsko javno službo, ter podjetij v 100-odstotni javni lasti. Za to objavo velja šestmesečni rok.

Uveljavitev novele je spremljal veto državnega sveta ter kratek stik v koaliciji. DL se je namreč zavzemala, da bi že danes uveljavljena novela prinesla javno razkritje podatkov o vseh slabih posojilih treh podržavljenih bank, torej tudi tistih, ki so ostala v njihovih bilancah bank.

Koalicija se je medtem poenotila glede vnovičnega noveliranja zakona. DL je s podpisi vseh vodij poslanskih skupin koalicije 9. aprila vložila nov predlog, po katerem se bodo morala razkriti tudi slaba posojila, ki so ostala na državnih bankah. Gre za slaba posojila do uveljavitve zakona. Računati gre tudi na podporo opozicije, ki se je za take rešitve zavzela že ob prvi noveli.