V predstavi vrata včasih nastopajo kot metafora, drugič kot konkretni element iz vsakdana, tretjič pa s pomočjo plesalčevega giba postanejo breztežni abstraktni predmet in kot njihova dodatna okončina ali kafkovsko živa snov.
Znotraj t.i. gibalno-rekvizitnih premetank, ki označujejo gibalni material skupine Fourklor, se v predstavi Vrata znajdeta tudi glasbenika, ki v živo ustvarjata ritem, ki lovi plesalce. Za vsakimi vrati se torej nahaja druga zgodba. Zato plesni oder predstave Vrata postaja neke vrste labirintovski hodnik, poln različnih prizorov, ki jih šest plesalcev s svojim gibanjem, čustvi in igranjem spreminja v različne žanre - od lirike, abstraktnega giba, moškega preigravanja, ženskega zapeljevanja, vse do gegov, ki včasih spominjajo na neme filme. Kajti vsaka vrata, še posebej tista do srca, imajo svojega muhastega vratarja, je zapisala dramaturginja predstave Irena Štaudohar.
V Vratih poleg avtorja Branka Potočana plešejo Tina Janežič, Alja Klopčič, Jana Menger, Sebastjan Starič - obenem asistent koreografa - in Dušan Teropšič. Posneto glasbo izvaja skupina Juice connection, v živo pa Borut Praper in Andrej Hrvatin. Kostumografka je Pia Premzl, oblikovalca luči Miro Janežič in Tomaž Štrucl. Vrata so nastala v produkciji Zavoda Vitkar in Cankarjevega doma in so bila premierno izvedena lani, 17. februarja, v okviru plesno-gledališkega abonmaja v Cankarjevem domu.
