Škoda ob ujmi bo verjetno vplivala na gospodarsko aktivnost

"Za letošnje leto pričakujemo, da bo boljše od lanskega," je ocenil direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Boljše napovedi v Umarju pripisujejo boljšim razmeram v mednarodnem okolju in temu, da se je država začela posvečati področjem, ki so najbolj problematična, to je sanaciji bančnega sistema. Vendar morajo temu slediti ukrepi in pogoji za razdolževanje podjetij, je dejal Vasle.

"Okrevanje je krhko in že najmanjši dogodek bi ga lahko zavrl," je poudaril Vasle in navedel, da je tudi v Sloveniji navzoče nadaljnje izboljšanje na področju izvoza in gradbeništva. Slovenija je izboljšala položaj tudi na področju konkurenčnosti.

K izvozu, ki je glavni dejavnik gospodarske rasti, se je priključilo tudi okrevanje in rast gradbene dejavnosti, je povzel izsledke najnovejše Umarjeve publikacije Ekonomsko ogledalo. S tem so povezani različni infrastrukturni projekti ter dobro črpanje evropskih sredstev v lanskem letu.

Pri izvozu je pozitivno to, da se ta krepi v vseh izvoznih panogah. Trend je navzoč tudi letos, je dejal. Podatki za uvoz niso tako vzpodbudni, saj je domače trošenje še vedno precej šibko. Njuno razmerje je tudi vzrok za lanski visok presežek na tekočem računu plačilne bilance. "Presežek je pozitivna novica, manj pa razlogi zanj," je ob tem opozoril Vasle.

Gibanje brezposelnosti je na najvišjih ravneh. Januarja se je njihovo število približalo 130.000, kar je največ po letu 1998, je spomnil Vasle in ocenil, da se je to zgodilo predvsem na račun prenehanja pogodb za določen čas ob koncu lanskega oz. začetku letošnjega leta in na račun manj novih rednih zaposlitev.

So se pa izboljšali kazalniki konkurenčnosti gospodarstva. Lani se je nadaljeval pozitiven trend pri stroškovni konkurenčnosti, kjer je bilo izboljšanje med največjimi v evrskem območju, poslabšanje cenovne konkurenčnosti pa je bilo med nižjimi.

"Relativni položaj gospodarstva na področju konkurenčnosti se v območju evra izboljšuje tretje leto zapored, še vedno pa je manj ugoden kot pred začetkom krize," je izpostavil. Kot pa je opozoril, je pozitiven premik zaznati na področju predelovalnih dejavnosti, medtem ko ga v nemenjalnem sektorju ni.

Domače in mednarodne institucije se po njegovih besedah strinjajo, da bo območje evra po lanski malenkostni stagnaciji letos beležilo približno enoodstotno rast. Negativno tveganje za gospodarsko rast predstavlja predvsem zelo nizka inflacija.

Ta pa Sloveniji po njegovih besedah ne predstavlja grožnje. Pomemben del lanske nizke inflacije je bil posledica davčnih sprememb oz. dviga DDV. "Za letos pričakujemo, da bo inflacija ostala umirjena in ne pričakujemo posebnih šokov," je dejal in menil: "V zadnjih mesecih smo imeli na mesečni ravni deflacijske trende, v daljšem obdobju pa še vedno govorimo o inflaciji."