Škoberne: Če bi priznal krivdo, bi bil zrel za psihiatrijo

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je potekal predobravnavni narok za celjskega sodnika v suspenzu Milka Škoberneta, nekdanjega vodjo laške komunale Marjana Salobirja in celjskega podjetnika Esada Ramića.

Sodišče je danes najprej želelo opraviti predobravnavni narok zoper Škoberneta, ki je skupaj s Salobirjem in Ramićem obtožen nadaljevanega kaznivega dejanja prejemanja podkupnine. Decembra 2010 naj bi Škoberne prejel okoli devet tisoč evrov podkupnine v zameno za izbris mednarodne tiralice za domnevnim goljufom Esadom Ćehajićem, ki mu je takrat sodil.

A Škoberne je sodnici dejal, da obtožbe ne razume. Kot sodnik je v življenju videl na tisoč obtožb, je nadaljeval, a "tako zmedene" še ne. Dodal je, da ne vsebuje niti zakonskih znakov očitanih kaznivih dejanj, ampak je skupek nekih sklepanj, ki niso podprta z dokazi. Na vprašanje sodnice, ali prizna krivdo, je odgovoril, da če bi priznal krivdo, bi bil "zrel za psihiatrijo".

Obramba zahteva izločitev dokazov, sodnice in tožilke

Nato se je v sodni dvorani oglasil Škobernetov zagovornik Tomaž Bromše, ki je sodnici predal 30 strani dolgo zahtevo za izločitev praktično vseh dokazov in svoje dokazne predloge. Bromše je poudaril, da se kazenski postopek zoper sodnika ne sme začeti brez dovoljenja državnega zbora, ki ga v tem primeru ni bilo. In ker pravno veljavno dovoljenje za postopek ne obstaja, so dokazi nezakoniti in nedovoljeni, je sklepal. Med dokazi, za katere obramba predlaga izločitev, so tudi zapisniki o hišni preiskavi in zaseženi denar.

Izločitev sodnice Vladislave Lunder so predlagali, ker je v spisu listina privilegirane priče in sodnica je s to listino seznanjena, sami pa menijo, da bi morali omenjeno listino izločiti, je pojasnil Bromše. Odločitev o izločitvi sodnice je zdaj na predsedniku sodišča.

Za izločitev tožilke Blanke Žgajnar si obramba prizadeva, ker naj bi izdala nejasno odredbo glede tajnega opazovanja oziroma so v odredbi procesne napake in bi zato morala nastopiti kot priča.

Ljubljanska okrožna sodnica Lunder je tako predobravnavni narok zaradi zahtev po izločitvi dokazov, sodnice in tožilke preložila za nedoločen čas.

Zavlačevanje?

Na vprašanje novinarjev, ali gre pri potezi obrambe za zavlačevanje, je Škoberne odgovoril, da se pravosodje v zadnjem času, ko obramba oziroma obtoženi uporabi kakršno koli pravno sredstvo, sklicuje na zavlačevanje. Dejstvo, da tokrat sedi na drugi strani sodne dvorane, kot je pred suspenzom, pa se mu ne zdi "nič posebnega".

O zahtevi za izločitev Žgajnarjeve bo odločal vodja tožilstva, kjer Žgajnarjeva dela, torej Harij Furlan, ki vodi Specializirano državno tožilstvo. Žgajnarjeva meni, da bo Furlan o zahtevi odločil v kratkem.

Sicer pa je tožilka poudarila, da je bilo delo tožilstva v skladu s pristojnostmi po zakonu o kazenskem postopku in zato tudi ne vidi razloga, da bi se ali njo ali sodnico izločilo. Očitkov o nezakonitosti dokazov pa ni želela komentirati.