Sinova predaja Nemcem – največja izdaja za Stalina

Da so Jakova Džugašvilija, najstarejšega sina komunističnega tirana, zajeli, je bilo obče prepričanje, a dokument obrambnega ministrstva razkriva, da se je nacistom predal sam, potem ko je videl, v kakšnem stanju se je znašla Rdeča armada. V prvih nekaj tednih nacistične invazije, ki se je začela 22. junija leta 1941, je bilo zajetih, pobitih ali ranjenih kar 1,3 milijona sovjetskih vojakov.
Josip se je Jakovu, ali Jaši, kot ga je klical, sicer odrekel že leta 1928, ko sta se sprla zaradi nekega dekleta, ki starejšemu Džugašviliju očitno ni bilo po volji. Kot razkriva nemški Spiegel, ki je pridobil dokumente iz arhiva obrambnega ministrstva v Podolsku, je Stalin svoj odnos do sina jasno opisal v pismu, ki ga je aprila 1928 poslal svoji materi. ''Povej Jaši, da se je po mojem prepričanju obnašal kot bandit in izsiljevalec, kot nekdo, s katerim nimam več nič skupnega in s katerim ne želim imeti več opravka. Naj živi, kjer žili in s komer koli hoče,'' je zapisal pismu.

Jakov se je v vojsko prostovoljno vključil leta 1937. Tri leta kasneje je postal poročnik, v času, ko je Hitler s tremi milijoni vojakov sprožil znamenito operacijo Barbarossa, pa je v 14. tankovski diviziji poveljeval 14. topovskemu polku.

Do 9. julija so se Sovjeti umaknili vse do mesta Vitebska, mesta v današnji Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo, Jakovi topniški enoti pa je bilo naročeno, da ob umiku nudi topniško podporo. Zaradi hrabrosti ga je nadrejeni oficir predlagal za odlikovanje, a Jakov je izginil – domnevno naj bi ga zajel sovražnik.

V štabu so sklenili, da na območje, kjer naj bi izginil, pošljejo izvidniško enoto, piše v dokumentih. Izvidniki so našli vojaka Rdeče armade, ki naj bi pobegnil skupaj z Jakovom, in povedal jim je, da sta skupaj zažgala vse svoje papirje in se preoblekla v civilna oblačila. Ko sta prispela na obrežje nekega jezera, naj bi mu tovariš Džugašvili dejal, da naj nadaljuje pot, on pa bo malo ostal in počival.

''Ta zgodba namiguje, da je Jakov pustil, da so ga zajeli kot vojnega ujetnika,'' so zapisali pri Spieglu. Stalin je za to seveda takoj izvedel in poskrbel je, da je to postala najvišja vojaška skrivnost. Predajo je namreč enačil z izdajo, kar priča tudi dejstvo, da so vojaki, ki so iz nemškega ujetništva prišli domov, za svoj ''zločin'' dobili 25-letno kazen v sibirskem zaporniškem gulagu.

Da je vrhovni poveljnik Rdeče armade zaničeval svojo lastno vojsko, pričajo tudi dokumenti, ki jih hranijo v britanskih arhivih. ''Ko so bili obkoljeni, je nastala takšna panika, da je vsak bežal v svojo smer … Sploh niso imeli zemljevidov. V naši enoti je vse potekalo počasi in slabo organizirano … Divizija sploh ni bila pripravljena na vojno,'' je dejal o vojaškem vodstvu.

Jakovu je v svojih spominih nekaj besed namenil tudi maršal Georgij Žukov, ki je z Rdečo armado osvojil Berlin. ''Jakov ne bo pobegnil iz ujetništva. Fašisti ga bodo ustrelili,'' naj bi mu med pogovorom povedal Stalin. To se je izkazalo za resnično, saj je aprila leta 1943 res poskušal pobegniti iz nacističnega taborišča Sachsenhausen severno od Berlina, pri tem pa je padel pod streli nacističnih vojakov.