Začasno delo: sindikati, minister in delodajalci vsak po svoje

Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela so danes obravnavali začasna dela za brezposelne in upokojence, a dogovora niso dosegli. Ker sindikati temu nasprotujejo, delodajalci pa reformo podpirajo, naj bi po neuradnih informacijah minister za delo Andrej Vizjak predlagal, da rešitev uvedejo le za dve leti.

To naj bi bilo za delodajalce pomembno, ker bi lahko s pomočjo teh prožnih oblik dela, ki so zanje cenejše, lažje zaposlovali in posledično s tem zagnali gospodarstvo. Ali bi v to omejeno obdobje dveh let lahko spadale še kakšne druge rešitve, ki jih predvideva reforma trga dela, pa še niso usklajene, ni jasno.

Socialni partnerji naj bi ta predlog preučili do prihodnjega petka, ko bodo znova razpravljali o začasnih in občasnih delih. V torek naj bi se medtem vrnili na predlog zakona o delovnih razmerjih, med drugim k predlagani 15-odstotni kvoti za zaposlovanje za določen čas, ki ji delodajalci močno nasprotujejo.

Sindikati: Povečali bi segmentacijo trga dela

Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je po pogajanjih, ki so bila danes v znamenju predloga novele zakona o urejanju trga dela, dejal, da so dali jasno vedeti, da nasprotujejo začasnim in občasnim delom za brezposelne, saj bi še povečala segmentacijo trga dela.

Kot je poudaril, vsebinsko med začasnimi in občasnimi deli ter zaposlitvijo za določen čas ni nobene razlike oz. je razlika ta, da bi brezposelnemu, ki bi odklonil t. i. malo delo, potekla pravica do nadomestila za brezposelnost, če bi na to delo pristal, pa bi moral sam nositi potne stroške in stroške malice. Poleg tega ne bi bil upravičen do bolniškega nadomestila, regresa za letni dopust, odpravnine, torej vsega tistega, na kar so ob preteklem referendumu o malem delu opozarjali tudi nekateri poslanci SDS, je spomnil Zorko.

Da imajo pomisleke, je potrdil tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Poenotiti je treba predloge, za koga bi to veljalo in pod kakšnimi pogoji, je dejal. Prepričan je, da so potrebne določene varovalke in da stvari niso tako preproste, kot se zdijo na prvi pogled.

Delodajalci: Agencije bi se bolj potrudile kot zavod

Predstavniki delodajalske strani današnjih pogajanj niso želeli komentirati. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole in podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga sta pojasnila le, da niso sprejeli nobenega dogovora.

Smole je sicer pred pogajanji pojasnil, da se sprašujejo, ali je treba te oblike res omejiti tako rigorozno, kot je predvideno.

Po njegovih besedah so skeptični glede predloga, da bi začasna in občasna dela posredoval le zavod za zaposlovanje. Delodajalci namreč menijo, da bi jih lahko posredovali tudi drugi, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela, ki torej od tega živijo in bi se zato pri tem potrudili bolj kot zavod. "To vidimo že v dosedanji praksi," je menil.

Po neuradnih informacijah naj bi sicer delodajalska stran nasprotovala predlogu sindikatov, da se institut začasnih in občasnih del umakne iz reforme. Nasprotno, zavzemala naj bi se za najširšo možnost teh del.

Ministrstvo pripravlja analize

Četudi torej dogovora danes ni bilo, pa je minister Vizjak po Majcnovih besedah obljubil, da bodo pripravili analize možnih posledic občasnega in začasnega dela.

Ta analiza bi morala pokazati, koliko naj bi jih bilo, kako bi vplivala na brezposelne, kako na razvoj delovnega prava (predvsem z vidika delavskih pravic), kako na samo gospodarstvo, je ocenil Zorko.

Analiza naj bi se sicer dotaknila malega dela v Nemčiji. Tam so malo delo uvedli z omejitvami, ki pa so jih nato razrahljali, je dejal predstavnik ZSSS in dodal, da obljubam, da se to v Sloveniji ne more zgoditi, ne nasedajo, saj nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjih letih. "Ko hudiča enkrat spustiš v slovenski prostor, ga boš bistveno težje spravil ven – ne glede na današnje obljube," je opozoril.