Tri združenja bojkotirala sestanek pri Gantarju

Koncesije v zdravstvu naj se podeljujejo le takrat, ko javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotoviti nosilcev zdravstvene dejavnosti, je menila večina sodelujočih na današnjem sestanku na ministrstvu za zdravje.

Kot je po razpravi ugotavljal minister za zdravje Tomaž Gantar, večina sodelujočih zagovarja stališča, ki gredo v smeri rešitev, ki so jih tudi sami zapisali v predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo v javni razpravi še do konca avgusta. Kvečjemu, je menil minister, bi nekateri določene vsebine želeli še zaostriti.

Res pa je, da na sestanku ni bilo treh večjih zdravniških organizacij – zbornice, društva in sindikata Fides – , ki imajo drugačne poglede.

Minister, kot pravi, težko komentira, zakaj so se tako odločili. "Mislim, da je stališča, kjer ni široke javne podpore, težko zagovarjati. Je pa seveda dejstvo, da odločitev tudi o koncesijah ni enostavna in da so razlogi lahko tudi na strani teh, ki zagovarjajo več koncesij. Na koncu pa se je treba glede na večinsko mnenje odločiti," je menil Gantar, ki je odsotnost predstavnikov zdravniških organizacij obžaloval.

"Pred koncesionarstvom preveč neutemeljenega strahu"

Kot predstavnik zdravniške organizacije je tako v razpravi sodeloval le predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič. Ta je soglašal s stališčem, da naj bodo zdravstveni domovi na prvem mestu, a kjer ti izvajalcev ne morejo zagotoviti, naj vstopijo koncesionarji. Pri tem je omenil tudi "kadrovsko katastrofo" na primarni ravni.

Obenem pa je ugotavljal, da je pred koncesionarstvom še vedno preveč neutemeljenega strahu. Po njegovih besedah je v Evropi 80 odstotkov zdravnikov družinske medicine koncesionarjev oz. zasebnikov, imajo zelo razvito primarno oskrbo in tudi njihovi bolniki so zadovoljni. Za Norveško pa velja, da so ti bolniki celo bolje oskrbljeni.

"Gre za privatizacijo in komercializacijo"

Slabosti, ki so se s koncesionarji pojavile v praksi, je povzela Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Poudarila je, da gre pri podeljevanju koncesij za privatizacijo in komercializacijo. "Od tod izhajajo tudi tiste negativne spodbude, ki jih še dodatno omogoča to, da ni ločeno javno od zasebnega, zaradi česar prihaja do anomalij," je poudarila.

Kot je navedla, prihaja do tega, da se ustvarja umetne čakalne vrste, paciente pa se usmeri v popoldanske zasebne ambulante, kjer dobijo storitev takoj, a ob dodatnem plačilu, medtem ko bi morali za obravnavo na napotnico čakati. S tem pa se, je dodala, ustvarjajo državljani dveh vrst: tisti, ki lahko plačajo in pridejo do storitve, in tisti, ki ne morejo plačati.

Zavzela se je za to, da bi bilo koncesije mogoče podeliti le na primarni ravni, in sicer le v nekaterih primerih, ko na primer prebivalci na podeželju nimajo dobrega dostopa do zdravstvenega doma, za zdravstveni dom pa bi bilo predrago, da bi na to območje vsak dan pošiljal zdravnika. Takšnega zdravnika, ki bi odšel skrbet za ljudi na podeželje, bi po njenih besedah morali še dodatno nagraditi.

"Tretjina zavodov posluje na meji"

Podeljevanju koncesij v primerih, ko javni zavod ne more sam izvajati programa, ne nasprotujejo niti v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Kot je dejal direktor združenja Metod Mezek, so proti praksi, ko se program enostavno odvzame javnim zavodom in ko prihaja do podelitev koncesij zgolj na zahtevo interesenta. Trenutno kar tretjina zdravstvenih zavodov posluje "na meji", kakršno koli odvzemanje programa pa bi še dodatno ogrožalo njihovo eksistenco, je še poudaril.

Direktor Zdravstvenega doma Nova Gorica Marjan Pintar je menil, da bi morali zagotoviti tudi pravno varstvo in javnemu zavodu dati možnost stranke v postopku koncesije.

Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je med ključnimi vprašanji izpostavil tudi, kako bolj učinkovito upravljati javne zdravstvene zavode. Morajo pa po njegovem mnenju ljudje, državni zbor povedati, kakšen sistem želijo, potem pa so na vrsti pogajanja z zdravstvenimi izvajalci za ceno, ne pa da ti "zdravstveno politiko diktirajo".

Na današnjo razpravo pa so prišli tudi nekateri poslanci koalicije, med njimi tudi Andreja Črnak Meglič (SD), ki je izrazila ogorčenje zaradi odsotnosti predstavnikov zdravniških organizacij. "To, da jih danes ni bilo, je za moj okus nedopustno, kajti tukaj smo sedeli predstavniki parlamenta, civilne družbe in tu je bil čas za soočenje različnih mnenj in iskanje skupnih rešitev," je dejala.