Šestim izbrisanim za 240.000 evrov odškodnine, notranje ministrstvo je zadovoljno

Evropsko sodišče za človekove pravice je soglasno odločilo, da mora Slovenija v roku treh mesecev šestim pritožnikom, ki so državo tožili zaradi izbrisa, plačati odškodnino za materialno škodo v skupni višini dobrih 240.000 evrov. Obenem je navedlo, da se zdi, da je pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim.

Tožbo zoper Slovenijo je namreč zaradi izbrisa, ki se je zgodil leta 1992, na evropsko sodišče leta 2006 vložilo enajst izbrisanih. Šestim pritožnikom je sodišče je ugodilo in jim za nematerialno škodo dosodilo po 20.000 evrov odškodnine. Danes pa je veliki senat evropskega sodišča objavil še pisno odločitev o materialni škodi.

Sodišče je najvišjo odškodnino za materialno škodo, 72.770 evrov, dosodilo Aliju Berishi. Ani Mezga bo država morala izplačati še 52.240 evrov, Zoranu Miniću 30.300 evrov, Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov, Tripunu Ristanoviću 30.000 evrov, Mustafi Kuriću pa 29.400 evrov.

Vseh šest pritožnikov je po odločitvi sodišča upravičenih tudi do plačila za stroške upravnih postopkov v Sloveniji v skupni višini 339,42 evra in še 5000 evrov za stroške postopka pred evropskim sodiščem.

Kot v odločitvi še navaja sodišče, se "v izjemnih okoliščinah tega primera zdi osnovna rešitev plačila mesečnega pavšala za nematerialno in materialno škodo, ki so jo utrpeli izbrisani, primerna".

Notranje ministrstvo je s sodbo zadovoljno

Na notranjem ministrstvu so zapisali, da so s sodbo izjemno zadovoljni, saj je sodišče po njihovih besedah upoštevalo odškodninsko shemo, ki je zapisana v zakonu o povračilu škode izbrisanim. Sodišče je po besedah ministrstva upoštevalo pavšalni znesek 150 evrov za mesec izbrisa. Ministrstvo dodaja, da je sodišče zavrnilo zahtevke pritožnikov za subvencijo najemnine, za poplačilo izpada dohodka, za pokojninske prispevke, odškodnino za socialne prispevke, ki so jo pritožniki uveljavljali v višini 260 evrov za mesec izbrisa, pa je sodišče po navedbah notranjega ministrstva sodišče vključilo v že omenjeni pavšalni znesek.

Odškodninsko shemo je državni zbor sprejel 21. novembra lani, uporabljati pa se bo začela 18. junija letos. Posebno pozornost pa bodo na ministrstvu namenili preučitvi dela sodbe, ki se nanaša na priznavanje odškodnine za otroke izbrisanih v višini pavšalnega zneska 80 evrov za mesec izbrisa."Otroci izbrisanih, če niso bili sami izbrisani, namreč niso vključeni v nacionalno odškodninsko shemo. Ob tem pa lahko poudarimo, da je eden od pritožnikov uveljavljal odškodnino tudi za svojega brezposelnega zakonca, v čemer ni uspel," je zapisalo ministrstvo v odzivu.

Človekoljubne organizacije zadovoljne

Organizacije Amnesty International, Mirovni inštitut in Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov pozdravljajo odločitev sodišča. Pravijo, da gre za zmago izbrisanih, saj jim je država s sprejetim zakonom ponuja le nekaj več kot 12.000 evro, izbrisani pa so zahtevali najmanj 50.000 evrov odškodnine.

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataše Posel pravi, da je sodišče oblastem poslalo jasno sporočilo, da je bila decembra sprejeta zakonodaja o odškodnini izbrisanim neustrezna in da niti po vsebini niti po višini ne more zagotoviti odprave posledic izbrisa. Zato v AI menijo, da se mora zakonodaja ponovno spremeniti. V nasprotnem primeru bo naši državi pravila ponovno postavljalo evropsko sodišče v tisoč novih zadevah izbrisanih, ki so bile v Strassbourg lansko leto že vložene.

Katarina Vučko z Mirovnega inštituta pa je dodala, da sodba pritožnikom priznava tudi odškodnino za izpadle otroške dodatke, ki jih za svoje mladoletne otroke v času izbrisa niso prejemali. "Aliju Berishi, ki je eden od šestih zmagovitih pritožnikov, današnja sodba priznava škodo za njegovih pet otrok. Vendar pa Ali Berisha štiri od teh petih otrok v Slovenijo ne sme pripeljati, ker niso bili rojeni v Sloveniji – kar je zahtevala izjemno restriktivna zakonodaja iz leta 2010 in ki se je tako ali tako julija 2013 iztekla. To enostavno pomeni, da bo potrebno ustrezno urediti tudi statuse otrok, da bodo vsi otroci izbrisanih lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje,” je zapisala.

Mirjana Učakar, ki je bila tudi sama izbrisana, pa je v imenu omenjene iniciative povedala, da “je izbris predvsem politični problem, saj ga kljub pravni jasnosti in sodbam Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, politika, ne glede na aktualno vladajočo opcijo, enostavno ni želela reševati.” Dodala je, da bo škandalozno, če se bo izkazalo, da bodo tisti, ki države niso tožili pred omnjenim sodiščem, zdaj morali svojo materialno škodo izkazovati na sodiščih.

Borec za pravice izbrisanih Matevž Krivic pa meni, da je današnja sodba iz Strasbourga "huda lekcija za Viranta in sedanjo vlado, da o desni opoziciji, ki izbrisanim že 22 let odreka sploh vse pravice, niti ne govorim".

"Za to šesterico je vlada sodišču izrazila pripravljenost plačati od nič do 10.600 evrov, sodišče pa je dvema priznalo trikrat več, dvema 5-6 krat več, simbolu tistih izbrisanih, ki so še vedno zunaj Slovenije, Aliju Berishi pa kar 16-krat več od tega, kar je ponujala vlada," izpostavlja in dodaja, da je s sodbo zelo zadovoljen.

Krivic še dodaja, da so trditve, da je sodišče s to sodbo potrdilo, da je slovenska "odškodninska shema" v skladu s pilotno sodbo in da zato nadaljnjih sojenj v Strasbourgu o odškodninah ne bo, veliko zavajanje. Po njegovem je sodišče le "vrnilo žogico" te presoje nazaj Odboru ministrov, ki se je tega vročega krompirja hotel znebiti, in je poudarilo, da je po Konvenciji za to pristojen odbor in ne sodišče. "Toda z bistvenim poudarkom v eni od zadnjih točk sodbe - "višina zneskov je sicer prepuščena presoji države, toda pod pogojem, da so ti združljivi s sodbo sodišča"! In s "tihim" opozorilom prav v zadnji točki, da je na čakanju že nad tisoč naslednjih primerov," meni Krivic.