Vse bližje branju misli

Znanstveniki so razvili posebeno metodo, s katero lahko natančno predvidijo, na katere slike se ljudje osredotočajo. Uporabili so magnetno resonanco in opazovali vzorce možganske aktivnosti, medtem ko je opazovanec gledal različne črno-bele podobe. Potem je računalnik sam v devetih od desetih primerov lahko predvidel, na katero podobo so se osebe osredotočile.

"Predstavljajte si napravo, ki bi lahko kadar koli rekonstruirala sliko iz individualne človekove vizualne izkušnje,“ je dejal vodja študije, profesor Jack Gallant. Študija namreč kaže na možnost, da bi v prihodnosti s pomočjo tehnologije lahko videli človekove sanje ali spomine.

Računalnik kot jasnovidka

Poseben postopek temelji na uporabi funkcionalne magnetne resonance, vendar je potrebno računalniški program prilagoditi slehernim možganom posebej.

Pri proučevanju so se znanstveniki osredotočili na vidno možgansko skorjo. Sledili so signalom v možganih prostovoljcev, ki jih je povzročilo prikazovanje 1750 različnih slik vsakdanjih podob. V nadaljnjem postopku je računalniški program naključno izbral 120 slik, ki so jih prostovoljci opazovali, in obenem predvidel, kakšen vzorec povzročajo v vidni skorji.

Prostovoljci so si nato izbrali eno od 120 slik, znanstveniki pa so v tem času delali posnetke njihovih možganov. Računalniški program je povezal izmerjeno možgansko aktivnost s predvideno in izmed 120 slik izbral tisto, ki naj bi bila najbližje dejanski. Metoda je bila uspešna v 90 odstotkih primerov.

Branje misli kot v znanstveno fantastičnih filmih?

Obstaja določena stopnja strahu, da bi lahko z razvojem metode vplivali na svobodno voljo posameznikov, vendar znanstveniki pravijo, da je trenutno vse skupaj le znanstvena fantastika. Tehniko namreč lahko uporabijo le za vizualne podobe, hkrati pa se močno zanašajo na okorno metodo slikanja možganov z magnetno resonanco in izredno močnih magnetov. Slabost je tudi, da je računalniški program potrebno prilagoditi vsaki osebi posebej.

Vseeno so opozorili, da bo možnost dekodiranja možganske aktivnosti z razvojem tehnologije najverjetneje sprožila etična nasprotja. "Nikakor ne smemo dopustiti, da bi kogar koli prisilili v branje misli,“ je dejal Gallant. Preprečiti bi namreč morali, da bi nekdo vdiral v človekovo zasebnost ali to metodo zlorabil na kakšen drug način.