Vitamini so pomembni

S prehrano lahko posameznik zaužije zadostno količino vseh potrebnih hranilnih snovi, vitaminov in mineralov, vendar le ob pogojih, da ima popolnoma zdravo črevesje, da je njegova prehrana zdrava in raznolika ter da so snovi v taki obliki, da jih človeško telo zna predelati. Vse to pa je ob modernem načinu življenja težko, zato je jemanje prehranskih dopolnil dandanes priporočljivo, meni specialistka ginekologije Sabina Senčar.

Kot primer je Senčarjeva navedla ljudski rek ''Eno jabolko na dan drži zdravnika stran'', kar v praksi po njenem mnenju ne drži. Samo za zadovoljitev dnevne potrebe po vitaminu C bi moral človek pojesti kar devet jabolk ali kakega drugega sadeža, kar pa je težko izvedljivo, in če bi želeli le s prehrano vnesti še vse ostale potrebne vitamine in minerale, bi bile te količine še večje.

Hrana je dandanes zelo poceni in dostopna, kljub temu pa so tudi v razvitem svetu pogoste različne oblike avitaminoz, to je pomanjkanja določenih vitaminov, kar se odraža v majhnih in velikih boleznih - od aken, nepravilnega delovanja ščitnice, celo neplodnosti pa do hujših bolezni. Tudi Slovenija v tem pojavu moderne družbe ni izjema, opozarja Senčarjeva.

Vzroki te "moderne podhranjenosti", kot jo imenuje Senčarjeva, pa so lahko številni. Izpostavila je neustrezno prehrano (zaradi načinov priprave hrane se lahko nekatere snovi izgubljajo ali spremenijo) in neustrezne načine prehranjevanja - na primer zaradi anoreksije, bulimije, bolezni zob ali pa vegetarijanstva. Poleg tega so med krivci za to, da posameznik ne dobi vseh snovi, potrebnih za normalno delovanje, še neustrezna aktivnost črevesja ali neravnovesje v črevesni flori, nekateri genetski in rasni faktorji ter jemanje zdravil, kot so kontracepcijske tablete, nesteroidni revmatiki ali antibiotiki.

Kontracepcija vpliva na vitamin B

Poleg vitaminov in mineralov ima pomembno vlogo pri zdravju in dobrem počutju ljudi tudi črevesna mikroflora - laktobacili in bifido bakterije, ki so stalni naseljenci v človeškem prebavnem traktu, pojasnjuje gastroenteorolog na Pediatrični kliniki Rok Orel. Ti niso ključni le za dobro prebavo; številne raziskave o probiotikih so pokazale, da so učinkoviti tudi pri črevesnih infekcijah (omilijo in skrajšajo trajanje infekcijske driske in zmanjšajo možnosti okužbe s prenosom), pri motnjah presnove in celo pri nastanku raka, poudarja Orel.

Redno jemanje probiotikov po mnenju Orla zmanjša tudi pogostnost obolenj, kot so vnetja dihal, sečil in rodil. Finci pa so v študiji dokazali pozitiven vpliv probiotikov na pojavnost alergij in avtoimunskih bolezni, pravi Orel. Alergije kot bolezen čistega okolja so v porastu povsod v zahodnem svetu, v finski študiji pa so odkrili, da se je med otroki, kjer je družina jemala žive probiotike, razvilo pol manj alergij kot med tistimi, ki probiotikov niso prejemali.

Zdravnika zato priporočata redno jemanje vitaminsko-mineralnih dopolnil in tudi probiotikov. Senčarjeva sicer opozarja, da niso vsi vitaminsko-mineralni pripravki na tržišču enaki in tudi enako dobri. Ljudem svetuje, naj prehranska dopolnila raje kupujejo v lekarnah, kot pa da posegajo po tistih na policah trgovin z živili. Kot pravi, je razlika v koncentracijah, času sproščanja in tudi v kombinaciji.

Nekatere snovi se namreč, če se znajdejo skupaj, spremenijo. Senčarjeva je kot primer izpostavila razliko med navadnimi šumečimi tabletami in filmsko obloženimi vitaminskimi dražeji, ki veliko bolje "preživijo" pot skozi neprijazne razmere v želodcu in dvanajsterniku in omogočajo sproščanje učinkovin šele v spodnjih prebavilih, medtem ko se velik del učinkovin iz šumečih tablet uniči že v želodčni kislini.

Orel pa je opozoril, da tudi vsi probiotični izdelki na tržišču niso enaki in enako učinkoviti - razlika je v koncentraciji, kvaliteti in v tem, ali kupec v izdelku sploh še dobi žive probiotike. Mnogo je po njegovih besedah odvisno tudi od tega, kako so ti izdelki hranjeni potem, ko zapustijo proizvodnjo.