Letošnji svetovni dan tuberkuloze, ki se obeležuje 24. marca, je v Sloveniji prvi po ukinitvi neselektivnega cepljenja novorojenčkov zoper tuberkulozo. Priprave na ukinitev cepljenja so potekale več let, saj je pri takšnih spremembah nujna izredna previdnost, je povedal Jurij Šorli s klinike za pljučne bolezni in alergijo na Golniku. Sedaj je situacija stabilna, število obolelih za tuberkulozo se je zadnja leta zmanjševalo in je bilo v lanskem letu s 13,3 primera obolelih za tuberkulozo na 100.000 prebivalcev najnižje doslej.
Po Šorlijevih besedah sega odločitev za ukinitev neselektivnega cepljenja ob rojstvu v leto 1992. Nato je bil leta 1996 prenovljen celoten nacionalni program za tuberkulozo. Slovenija pa ima sedaj dobro delujoč sistem, ki je usmerjen v čim bolj široko in čim bolj zgodnje odkrivanje ne le bolnikov s tuberkulozo, ampak tudi vseh, ki so bili v stiku z obolelim.
Novi tuberkulinski testi
Po ukinitvi cepljenja novorojenčkov se bo zato še večja pozornost namenjala obravnavi skupin prebivalstva, pri katerih obstaja tveganje, da bodo oboleli za tuberkulozo. V ta namen se uvaja nov krvni imunski test, ki je bolj občutljiv in specifičen, kot v preteklosti uporabljen tuberkulinski kožni test in izvira še iz začetka 20. stoletja. Nov molekularni test, ki se že uporablja, naj bi prešel v splošno rabo v državi, je napovedal Šorli. Po ukinitvi cepljenja ob rojstvu pa njegova uvedba pomeni tudi pomembno racionalizacijo dela; to področje tako po novem države ne bo stalo več, ampak manj, predvsem pa bodo veliko korist imeli pacienti, saj jih ne bodo po nepotrebnem obremenjevali z zdravljenjem.
Z novim testom bodo testirali vse, ki so bili v stiku z bolnikom z odprto tuberkulozo. Kot je pojasnil Šorli, le dva od desetih okuženih z bacilom tuberkuloze v petih letih po okužbi zbolita, preostalih osem pa ne. Omenjeni test bo tako pokazal, ali je okužba resna, dejavna in se lahko razvije v bolezen. V tem primeru bo morala ta oseba tri mesece jemati kombinacijo zdravil v eni tableti, s čimer bodo njegovo okužbo, ki bi se lahko razvila v bolezen, ozdravili. S tem testom bodo torej odkrili tiste, pri katerih se bo razvila tuberkuloza, za razliko od tistih, pri katerih se to ne bo zgodilo, je povzel Šorli. Tuberkuloza je v Sloveniji predvsem bolezen starejših, zelo razvitih oblik te bolezni pa skorajda ni, saj je zdravstvena služba dovolj široka in razvita.
WHO: tuberkuloza še vedno predstavlja nevarnost
Kljub temu da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prvič v desetih letih v Evropi zabeležila rahel upad v incidenci tuberkoloze, pa opozarja, da bolezen še vedno predstavlja nevarnost. Po podatkih WHO je leta 2003 v Evropi zaradi tuberkoloze umrlo 67.000 ljudi. Primerjava z letom 1991 pa pokaže, da je leta 2003 za tuberkolozo na novo zbolelo 120.000 ljudi več kot leta 1991. Ob tem je zanimiv podatek, da ima evropska regija največ primerov takšne oblike tuberkoloze, ki je odporna na večje število zdravil. Na drugi strani pa je regija na predzadnjem mestu po uspešnosti zdravljenja novih bolnikov s tuberkolozo, za Evropo se je namreč uvrstila le črna celina.
