Ljudje mesece dolgo čakajo na preiskave. Seznami bolnikov so dolgi, v primeru, če določen aparat ne dela, pa bolnike prenaročijo. Nekateri bolniki prenaročanje sprejmejo razumno, drugi so jezni. Čakalne dobe so namreč tudi do leta in pol.
Prav oprema na Inštitutu za radiologijo v Kliničnem centru je najbolj dotrajana, saj opravijo največ preiskav in imajo naročenih največ ljudi. Meritve Zavoda za zdravstveno varstvo so pokazale, da je oprema tehnično in tehnološko dotrajana. Od 41 aparatur je polovico starejših od desetih let. V razvitih državah obvezno odpišejo opremo po šestih letih.
Prof. dr. Vladimir Jevtič, predstojnik Inštituta za radiologijo Kliničnega centra, meni, da se čakalne dobe zaradi starih aparatur povečujejo, veliko denarja pa se zapravi za servisiranje dotrajanih aparatur. Občasno morajo tudi prenaročati paciente. Pri okvari aparatur, ki so strateškega pomena, lahko ogrožajo tudi samo zdravje bolnikov.
Na oddelku za radioterapijo Onkološkega inštituta, kjer obsevajo bolnike z rakom, imajo za to namenjenih pet naprav. Tri so stare 24, 15 in 13 let. Primož Strojan, predstojnik oddelka za radioterapijo Onkološkega inštituta, je povedal, da je mednarodni normativ preverjen, in se ga tudi poskušajo držati, vsaj v zahodni Evropi je ena mega voltna aparatura na 250 tisoč ljudi. Slovencev je 2 milijona, kar pomeni nič več in nič manj osem tovrstnih aparatur. S sodobnimi napravam pa bi imeli bolniki po obsevanju manj stranskih učinkov. Ob obsevanju namreč poleg bolnega tkiva, uničijo tudi zdravo, kar bolnikom povzroča veliko težav.
Pred dobrim letom smo poročali o nenehno okvarjenem koronorografu. Gre za izjemno pomembno aparaturo, s pomočjo katere zdravniki raztapljajo krvne strdke ob srčnih kapeh. Takrat je bila to edina tovrstna naprava v Sloveniji in še ta nenehno v popravilu. Zdaj imajo končno novega, tudi s pomočjo poročanja medijev in razumevanja Kliničnega centra in Ministrstva za zdravje, pravi predstojnik Centra za interno intenzivno medicino. Vendar pa so razmere prav na tem oddelku grozljive. V sobi leži pacientka, okužena z bolnišnično okužbo, morala pa bi ležati v posebni sobi, ki je seveda nimajo. Tako lahko s tem obolenjem okuži tudi druge paciente. Na žalost so sobe popolnoma neustrezne, saj ne ustrezajo nobenim pogojem sodobne intenzivne medicine. Za posledice ima to pošasten problem bolnišničnih infekcij, zaradi česar žal nekateri bolniki vedno pogosteje umrejo.
Slabe razmere so po vseh slovenskih bolnišnicah
Ne le v Ljubljani, tudi v mariborski bolnišnici je dotrajane od 60 do 70 odstotkov vse opreme.
Ivan Kranjc, strokovni direktor Bolnišnice Maribor ocenjuje, da je pri njih morda najstarejša oprema dejansko na rentgenu. Starost teh aparatur se že giblje med 15 in 20 leti. Seveda skrbijo za nenehno obnovo in nabavo novih, čeprav denarja seveda ni dovolj. Nekaj darujejo donatorji. Pot do izboljšanja razmer vodi skozi veliko denarja.
Minister za zdravje Dušan Keber pravi, da so v preteklosti že zelo grobo ocenili, koliko bi morali vložiti v slovenske bolnišnice, da bi zastarelost vsaj zmanjšali na 50 odstotkov. Njihova ocena je, da za to potrebujemo okoli 40 milijard tolarjev. Za obnovo vseh stavb in gradnjo novih pa bi zdravstvo potrebovalo 100 milijard tolarjev.
