Pri triindvajsetih je končal študij na medicinski fakulteti, pet let kasneje postal magister znanosti. Danes je zaposlen na oddelku za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru, kjer se še dodatno izobražuje.
Srčni kirurg Tomi Klokočovnik s kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja KC je povedal, da kolega Geršaka pozna kot dobrega srčnega kirurga, ki se je plasiral tudi v inozemstvu. Skupaj sta operirala neštetokrat in bila v težkih situacijah, ko sta reševala človeška življenja in dostikrat sta bila v temu tudi uspešna.
Raziskovalno delo pri njem ne počiva. Znanje je vedno treba, je nekoč v intervjuju povel, osveževati. Že več kot 15 let je vodja več projektov financiranih s strani Ministrstva za znanost in Inštituta Jožef Štefan. Tam o njem povedo, da je zagnan, miren in vedoželjen. A po marljivosti je izstopal že v študentskih letih.
Asistent mag. Marko Bitenc, torakalni kirurg na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo ga je opisal kot odraslega in zrelega mož, in da kaže vse to, kar je kazal že, ko je bil mlajši. Je zagnan za stroko, z lastnim trudom in marljivostjo je prišel do tega, kar je in to je lik človeka, ki bi zagotovo sodil tudi na primer na stolček strokovnega direktorja v KC, še dodaja Bitenc.
V javnosti se bolj odmevno pri nas pojavi ob koncu lanskega leta, ko so z ekipo prvič predstavili endoskopsko operacijo srca. Četudi gre za metodo, ki se v drugih vejah medicine uporablja že več let, pomeni velik korak v srčni kirurgiji - ne le, da je rana pri bolniku čisto majhna, ekipa si pomaga le s kamero, orientirajo pa se le po podatkih z instrumentov in ultrazvokom. Praktično delajo na slepo. Do danes je mimo že 54 takih posegov.
V operacijski dvorani je resen, pravijo kolegi - tisti, ki so se poldrugo leto skupaj z njim v svetu izobraževali za endoskopske srčne posege. Ko je na vrsti operacija, je koncentracija popolna. Anesteziologinja dr. Maja Šoštarič s kliničnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo v KC meni, da je Geršak vedno ohranja hladno kri, kar tudi prenaša na sodelavce. Redkokdaj jih zajame panika, redkokdaj pa se kdaj tudi pošali, je namreč zelo resen.
Mag. Robertu Blumauerju, specializantu na kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja v KC, pa se zdi, da je njegova posebnost ta, da med vsako operacijo vedno razmišlja kako spremeniti in izboljšati sam operativni poseg, ki bi recimo tudi v končni fazi dal boljšo, kakovostnejšo oskrbo pacienta.
In, tako kot večina kirurgov specialnih strok, dela tudi ponoči, ko so največkrat na vrsti urgentne operacije. Nerad dela ponoči, prizna dr. Geršak, ekipe so utrujene po celodnevnem delu, ampak, če se mora, se pač mora in na žalost je tega ogromno, še pojasnjuje.
Zadnji uspeh, endoskopska operacija aortne zaklopke, njegovo vedoželjnost le še potrjuje. A zasluge gredo konec koncev tudi preostalim članom endoskopske ekipe, ki danes velja za učni center v Evropi.
