Zaradi pritiska na arterije, ki oskrbujejo pljuča, je bil poseg za srčnega bolnika Castelia edina rešitev. Poleg lastnega srca so mu v desno prsno krilo kirurgi vsadili še eno srce. Pritisk na pljuča je bil z osnovnim srcem prevelik, črpanje krvi in obtok skozi telo bo zdaj olajšalo še vsajeno srce. Španec Castelio Campos danes dobro okreva in pravi, da občutek znotraj telesa, zdaj ko ima dve srci, ni nič drugačen.
V Združenih državah je to že stota heterotopična srčna operacija. Dr. Javier Jimenez iz bolnišnice Jackson Memorial pravi, da s tem, ko so vzporedno vsadili dodatno srce, praktično zdaj deluje srce in pol. To pa omogoča več moči za premostitev pritiska v pljučih. Poseg sicer ni nov, uvedel ga je že Christian Baynard, ki je opravil ortotopno presaditev srca- izrezal je bolno srce in na isto mesto vsadil novo.
Srčni posegi v Sloveniji
Doc. dr. Tone Gabrijelčič, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, nam je razložil vsaditev dodatnega srca. Mišljeno je kot pomoč bolnemu srcu, če bi se to lahko pozdravilo in potem se lahko to dodatno srce odstrani. Vsaditev dodatnega srca pa je možna tudi v sili, ko bi sicer bolnik lahko umrl, ni pa na razpolago organa, ki bi bil zanj primeren.
Naši srčni kirurgi takšnega posega še niso opravili, se pa lahko pohvalimo z uspešnimi presaditvami srca. Letno jih opravijo 7, skupaj so jih srčni kirurgi v Sloveniji izvedli že 40. Incidenca srčnih bolnikov pri nas narašča, veliko je starejših in vedno več starih srčnih bolnikov. Zaradi nezdravega načina življenja, denimo kajenja in stresa, pa vse pogosteje strokovnjaki srečujejo mlajše srčne bolnike.
Katera obolenja so pomembna za čimprejšnji poseg?
Po besedah Gabrijelčiča gre najpogosteje za ishemično bolezen srca, se pravi aterosklerotične spremembe na venčnih arterijah, ki privedejo do angine pektoris, torej stiskajočih bolečin v prsih. Nestabilna angina pektoris lahko privede v akutni infarkt, ki je najhujša oblika.
Prav bolnikov s tem obolenjem je v Sloveniji največ, diagnostične in terapevtske zmogljivosti pa so za tako število premajhne. Zato pri vseh, ki denimo čakajo na poseg v ljubljanskem kliničnem centru, prihaja do dvojne selekcije. Že pri diagnostiki morajo najprej obdelati tiste paciente, ki so najbolj ogroženi. Od teh so prisiljeni izbrati najbolj ogrožene, ki jim morajo dati prednost za operacijo, kar pomeni, da imajo izbrane najbolj bolne in prizadete bolnike in zelo malo tistih, pri katerih je tveganje najmanjše.
Čakalne dobe za srčne operacije so zaradi velikega števila bolnikov še vedno dolge, tudi več kot leto in pol. Vendar naši strokovnjaki vedno upoštevajo medicinsko nujnost, torej če bolnika neposredno ogroža njegova srčna bolezen, bo operiran še isti dan ali isto noč, na drugi strani pa so manj ogroženi, ki morajo na posege čakati.
Srčnim kirurgom so dane na voljo številne mehanske podpore, na primer uporaba delnega umetnega srca, ki lahko toliko izboljša bolnikovo stanje, da na ustrezen organ čaka v boljši kondiciji. Vse pogosteje pa se pri nas srečujemo tudi s svetovnimi trendi. Gabrijelčič nam je povedal, da v kratkem pričakujejo, da bodo uvedli tudi endoskopsko oziroma video tehnologijo, ki je danes najbolj v modi in omogoča manj invazivne posege, skozi manjše reze, morda celo skozi minimalne odprtine, praktično v zaprtem prsnem košu.
A vendarle ostaja dejstvo, da je v Sloveniji populacija izredno bolnih in večinoma zelo kompleksnih srčnih bolnikov. Med vsemi vzroki za smrt prednačijo v 40-ih odstotkih srčna obolenja. Zato takšni bolniki zahtevajo veliko nadzora in predvsem dobro kirurško znanje. Uspešni poseg pa je le del poti do okrevanja, pomembno je zdravljenje po operaciji in sama rehabilitacija, ki bolnika vrne v ustvarjalno ali vsaj sprejemljivo kvaliteto življenja.
