Slabi pogoji za zdravljenje

Na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (UKC) so povedali, da bi lahko pozdravili kar 2.500 bolnikov, če bi dovolj zgodaj opravili pregled z magnetno resonanco.

Predsednik sekcije za medicino avtonomnega živčevja pri Slovenskem zdravniškem združenju in zdravnik na Nevrološki kliniki, Anton Grad, ob tem opozarja, da je Slovenija "ena redkih držav v Evropi, ki zaradi pomanjkanja materialnih pogojev nima terciarnega centra za zdravljenje demence".

Na pregled je treba čakati skoraj eno leto

Ker je mogoče degenerativno demenco "le" upočasniti, je pomembno njeno zgodnje prepoznavanje in predvsem ločevanje med posameznimi podvrstami demence, poudarjajo v UKC. Za tako natančno prepoznavo bolezni pa je potrebno magnetnoresonančno slikanje, ki z dodatnimi programi omogoča prepoznavo strukturnih sprememb in tudi motenj v samem presnovnem delovanju možganov.

Nevrološka klinika naj bi se predvidoma prihodnje leto po več zamikih končno selila v novo stavbo, razmere naj bi se izboljšale tudi z novima magnetno resonanco in CT napravo. Zdaj je čakalna doba za pregled možganov z magnetno resonanco skoraj leto dni. Ob tem Anton Grad opozarja, da obravnava bolnikov z demenco v Sloveniji zaostaja za sodobnimi standardi v Evropi. "Sodobne obravnave demenčnih bolnikov si ne moremo predstavljati brez diagnostike z magnetno resonanco," poudarja.

Demenca je v začetni fazi še ozdravljiva

Manj znano je, da je vzrok demence v zgodnji fazi ozdravljiv v kar 10 odstotkih. To v Sloveniji pomeni, da bi lahko pomagali 2.500 bolnikom in vsaj 5.000 njihovim svojcem. Zgodnja preiskava možganov z magnetno resonanco pri bolnikih, kjer obstaja sum na ozdravljiv vzrok demence, je torej nujna, opozarjajo v UKC.

Demenca je upad ali celo izguba intelektualnih in spominskih sposobnosti. Človekove možgane osiromaši tako kot računalniški črv, ki postopoma uniči vse računalniške programe. Od posameznikovega bogatega duševnega življenja ostane le pogorišče. Demenca je veliko več kot zgolj motnja spomina; pojavijo se spremembe v vedenju, mišljenju, pa tudi osebnostne motnje, pojasnjujejo na UKC.

Demenca je praviloma bolezen starostnikov, saj gre tako za degenerativne okvare možganov - najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen - kot za arterosklerotične spremembe - vaskularna demenca. Na UKC ocenjujejo, da 10 odstotkov starostnikov med 65. in 70. letom starosti trpi zaradi demence, v višji starosti pa pogostnost strmo rase. Tako ima demenco skoraj polovica starejših od 85 let. V Sloveniji je po ocenah UKC kar 25.000 oseb z demenco.

Število bolnikov se bo v naslednjih 20 letih podvojilo

Bolnik z demenco ni sposoben samostojno skrbeti zase, postaja vedenjsko težaven, "se izgublja", s svojim ravnanjem ogroža sebe in druge. Sobivanje s takšnim bolnikom je za njegove bližnje izredno naporno, hkrati pa pomeni izredno veliko obremenitev za zdravstveni in socialni sistem vsake družbe.

Zaradi staranja prebivalstva strokovnjaki pričakujejo, da se bo število oseb z demenco v naslednjih 20 letih vsaj podvojilo. Na UKC pa ugotavljajo, da je iz leta v leto večje tudi število bolnikov, mlajših od 50 let, ki zbolijo zaradi demence.

Degenerativne demence ni mogoče pozdraviti, je pa z zdravili možno upočasniti in omiliti upad spoznavnih sposobnosti. Vedenjske motnje je mogoče zdraviti z antipsihotiki, antidepresivi, kratkodelujočimi anksiolitiki, izjemoma tudi s stabilizatorji razpoloženja.