Rešitev so redni pregledi

V organizaciji Združenja za ginekološko onkologijo poteka v Portorožu drugi slovenski kongres o cervikalni patologiji. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik lokalnega organizacijskega odbora Dušan Deisinger, je okoli 100 udeležencev, med njimi citopatologi in ginekologi ter gostje iz Hrvaške, Anglije, Italije, Nizozemske in Finske. Po besedah predsednice strokovnega in programskega sveta Marjetke Uršič Vršaj v Sloveniji letno zdravijo približno 2000 žensk s predrakavimi spremembami, za rakom materničnega vratu pa letno zboli okoli 200 žensk.

Predsednik kongresa Andrej Možina je povedal, da skušajo na srečanju predvsem pojasniti, zakaj so v Sloveniji relativno visoke številke raka materničnega vratu. Povedal je, da sodeč po številkah Slovenija v evropskem merilu slabo obvladuje te vrste raka, vendar je umrljivost v Sloveniji manjša. Gre za neke vrste nelogičnost, za katero vsako leto v razpravah iščejo razloge. Po njegovih besedah se rezultati izboljšujejo, vsaj kar zadeva umrljivosti slovenskih žensk.

Med razlogi, ki pa še niso dokončno potrjeni, je Možina navedel, da je Slovenija že več desetletij ena od vodilnih svetovnih držav glede registra raka materničnega vratu, kar pomeni, da razpolaga s precejšnjim naborom podatkov. Poudaril je, da "imamo izjemno dober nacionalni nabor podatkov in zabeležimo praktično vsako, tudi predrakavo spremembo". Razložil je, da je potrditev tega stališča sicer težka, saj bi za to morali zavzeti stališče, da so v Evropi registri raka slabi, kar je izjemno težko dokazati.

Po njegovih besedah veliko število raka ugotovijo na začetni stopnji, ko ženska z majhno operacijo ni bistveno prizadeta. Razložil je, da na splošno velja, da v Evropi 10 od 100.000 žensk zboli za rakom materničnega vratu, v Sloveniji pa 18 do 20 na 100.000 žensk. V Evropi umre približno polovica žensk, ki zbolijo za rakom materničnega vratu, v Sloveniji pa približno ena četrtina.

Po besedah Vršajeve največkrat zbolijo za rakom materničnega vratu ženske med 35 in 45. letom starosti. Okuženost z virusom HPV, ki je med večjimi povzročitelji raka materničnega vratu, pa je največja pri ženskah, starih okoli 20 let. Dodala je, da se govori celo o epidemiji virusa HPV. Več kot 80 odstotkov okužb s HPV izgine samih v enem letu, okoli 10 odstotkov pa se razvije v rakavo obolenje.

Eden od preventivnih ukrepov je tudi cepljenje proti virusu HPV, katerega učinki se bodo pokazali čez 15 do 20 let, je dejala Vršajeva. Po njenih besedah so odzivi na cepljenje po celotni Sloveniji dobri. V Italiji pa so cepljenje proti okužbi s HPV odobrili že v okviru nacionalnega programa.

Možina je ob tem dodal, da so se na kongresu pogovarjali tudi o možnosti, da bi se ženske lahko same testirale na virus HPV. Raka materničnega vratu je relativno težko odkriti, saj nastaja počasi. Povedal je, da okoli 120 do 150 tisoč žensk na ginekološki pregled ne pride po 10 ali 15 let in te ženske ponavadi za rakom materničnega vratu umirajo. Redni ginekološki pregledi morajo, kot je pojasnil, potekati na vsaka tri leta.

Na Obali je po Deisingerjevih besedah okužb s HPV virusom več, razloge vidi predvsem v tem, da se populacija na Obali bolj meša ter v tem, da je registracija raka materničnega vratu relativno dobra. Štiridnevni kongres o cervikalni patologiji se bo zaključil v soboto.