Tudi primera okužbe psov in mačk z virusom H5N1 doslej še ni bilo. Enako velja za ptice pevke. Nevarnost okužbe golobov je tako majhna, da zanje ne velja prepoved gojenja na prostem.
Bolezen ptičjo gripo povzročajo virusi gripe. Agresivni vrsti virusov tipa H5 in H7 lahko povzročita izbruh velikih epidemij. Najbolj dovzetni za te viruse so kokoši in purani. Vodne ptice obolevajo redkeje in kažejo drugačne simptome.
Okužene kokoši in purani poginejo večinoma že v 24 do 48 urah po stiku z virusom - še preden se pojavijo simptomi bolezni. Obolele živali so pogosto videti apatične. Kokoši ne nesejo jajc ali pa so ta deformirana. Pri nekaterih živalih se greben ali noge obarvajo modro. Poleg tega lahko bljuvajo. Pogine od 90 do 100 odstotkov obolelih živali.
Race in gosi obolevajo manj pogosto, vendar pa virus izločijo in jih označujejo tudi za rezervoarje virusa. Okužene živali pogosto vzbujajo pozornost z motnjami v ravnotežju ali vedenju, plavajo v krogu ali držijo glavo postrani. Živali lahko bljuvajo. Poleg tega se lahko pojavi vnetje oči in pljuč - videti je, kot da živali težko dihajo.
Labodi še posebej občutljivi
Labodi so po podatkih strokovnjakov za živalske kužne bolezni očitno še posebej občutljivi na agresivni virus H5N1. Zato veljajo za neke vrste indikatorske ptice, pri katerih je mogoče zgodaj ugotoviti izbruh bolezni. Vodne ptice sicer običajno redkeje zbolevajo zaradi okužbe z različnimi povzročitelji ptičje gripe.
Težka postavitev diagnoze
Ptičje gripe samo na podlagi simptomov ni mogoče ugotoviti. Prav lahko jo je med drugim mogoče zamenjati z atipično kokošjo kugo. Tudi od zastrupitev je pogosto ni mogoče ločiti.
Trenutno aktualna ptičja gripa, ki se je pojavila v Aziji in je na jugovzhodu celine zahtevala največ smrtnih žrtev, je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "edinstven primer v zgodovini".
Virusi stari več kot 100 let
Virusi ptičje gripe so znani že več kot 100 let in so razsajali tudi v Italiji in na Nizozemskem, a izbruha tako velike razsežnosti doslej še niso zabeležili.
Živalsko kužno bolezen povzročajo virusi tipa A. Ti povzročitelji imajo na svojem površju snovi, ki jih označujejo z okrajšavama H (hemaglutinin) in N (neuraminidaze). Obstaja 16 podtipov virusa H in devet podtipov virusa N. Glede na kombinacijo teh snovi v ovojnici virusa nastane ime, kot je denimo H5N1.
Vseh 16 podtipov virusa H lahko napade ptice, vendar povzročajo različno hude bolezni. Nekateri virusi H5 in H7 so v velikem obsegu izbruhnili v več državah. H5N1 je nevaren tudi za človeka, vendar se prenaša le z zelo tesnim stikom z obolelo živaljo, denimo prek njenih iztrebkov. Primer prenosa okužbe s človeka na človeka ni znan.
