Previdno s hašišem in marihuano

Profesor Peter Falkai iz Nemškega društva za psihijatrijo, psihoterapijo in nevrologijo je opozoril, da pogosto kajenje hašiša in marihuane podvoji tveganje za nastanek shizofrenije.

Pomembna značilnost konoplje je, da vsebuje učinkovine, imenovane kanabinoidi, med katerimi je najpomembnejši tetrahidrokanabinol ali krajše THC, ki povzroča psihotični učinek.

Najstnikom, ki uživajo marihuano grozi nevarnost, da bodo zaradi tega imeli duševne motnje do konca življenja. Tistim, ki že imajo preddispozicije za razvoj psihoz, pa uživanje marihuane za povprečno 8 let pospeši razvoj shizofrenije.

»Precej bolnikov ne more jasno razmišljati, slišijo glasove in imajo halucinacije«, je pojasnil Falkai.

Kaj je shizofrenija?
Za bolezen, ki lahko prizadene kogar koli, je značilno izkrivljeno mišljenje, zaznavanje, izkrivljena čustva in vedenje ob jasni zavesti. Za shizofrenijo je značilno tudi to, da so intelektualne zmožnosti, vsaj na začetku, tako rekoč nespremenjene.

Shizofrenija se lahko pojavi kadar koli v življenju, vendar je povprečna starost ob prvih simptomih pri moških med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom.

Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja so različni. Lahko so demografski, denimo starost, spol, rasa, socialni razred, na izbruh bolezni pa lahko vpliva tudi zloraba alkohola in marihuane ter hašiša. Dejavniki tveganja so lahko dejavni že dolgo pred izbruhom same bolezni ali pa se pojavijo tik pred izbruhom. Tu mislimo predvsem na razne stresne življenjske situacije. Tveganje za shizofrenijo je večje tudi pri ljudeh, kjer v družini že imajo to bolezen. Denimo, da imata shizofrenijo oba starša, potem bodo imeli otroci približno 35 odstotkov več možnosti, da bodo tudi oni zboleli za to boleznijo.

Kdaj se pojavi shizofrenija?
Redko se prvi simptomi pojavijo pred 12. letom starosti, strokovnjaki pa opozarjajo, da lahko pri približno polovici otrok in mladostnikov, že opazimo nekatere značajske poteze. To so predvsem umikanje vase, izogibanje vrstnikom, sramežljivost, zaprtost vase, tesnobnost, preobčutljivost, nizka stopnja samoiniciativnosti, pasivnost in izoliranost.