Zelo visoka je verjetnost, da bodo okuženi z istim virusom, je danes poročal tržaški Primorski dnevnik. "V Sloveniji izvajamo vse varnostne ukrepe za preprečitev okužb, a se tisto, kar se je zgodilo v Firencah, lahko zgodi tudi pri nas," je izjavila predstavnica slovenskega Inštituta za mikrobiologijo Katja Seme in dodala, da je možnost za to zelo majhna.
Direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Danica Letonja Avsec je povedala, da se pri transplantancijski medicini najbolj bojijo prav prenosa neozdravljivih okužb.
"To je ena izmed največjih nevarnosti, v katero so usmerjene tudi vse aktivnosti pri ocenjevanju primernosti organa ali tkiva za presaditev. Tudi prenosa maligne celice si ne želimo in tudi to poskušamo prej oceniti. Za zavarovanje pred prenosom okužbe imamo izdelan natančen protokol, katere okužbe je treba preveriti na osnovi laboratorijskih preiskav. Ena izmed teh je tudi okužba z virusom HIV," je poudarila Danica Letonja Avsec.
Kriv naj bi bil biolog
Po poročanju Primorskega dnevnika sta florentinski primer, ki so ga označili kot posledico hude človeške napake, v torek med novinarsko konferenco opisala direktor toskanske organizacije za presaditev organov Franco Filippini in zdravstveni direktor Univerzitetnega zdravstvenega podjetja Careggi Mauro Marabini.
Kot sta povedala, je vzrok vprašljivih transplantacij napaka biologa, ki je zaposlen v laboratoriju univerzitetnega zdravstvenega podjetja. Biolog je napačno prepisal podatke o krvni sliki in navedel, da darovalka ni bila pozitivna na test o okužbi z virusom HIV. 41-letna darovalka, katere jetra in ledvici so presadili trem pacientom, je umrla zaradi možganske krvavitve in kaže, da sploh ni vedela za okužbo s HIV.
Direktorica slovenskega zavoda za presaditve organov je pri transplantacijski medicini izpostavila še eno varovalko, kjer naj bi iz podatkov o načinu življenja morebitnega darovalca (odvisniki, homoseksualci in podobno) lahko sumili, da bi šlo morda za zgodnjo fazo okužbe HIV, kjer bi bila v prvih mesecih večja verjetnost, da bi se napačno interpretiral rezultat krvne slike oziroma da se še ne bi pokazala okužba. Pri okužbi z virusom HIV sploh ni nujno, da zboliš, pravi Avsečeva in dodaja, da je zato serološka preiskava tista, ki bo dala natančen podatek.
Avsečeva dopušča možnost lažnega izvida, vendar obstaja možnost še enega dodatnega testiranja, s t.i. PCR (večverižna reakcija) metodo kot posebno laboratorijsko preiskavo, ki sloni na drugačni metodologiji. "V takih primerih, kjer bi bili kakršni koli sumljivi podatki, se odločimo za to preiskavo za zgodnje odkrivanje okužbe HIV," je še pojasnila direktorica inštituta za mikrobiologijo Danica Letonja Avsec.
Na Inštitutu za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete je namestnica vodje laboratorija za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko HIV in hepatitisov Katja Seme povedala, da mora biti v vsakem laboratoriju vpeljan t. i. sistem dobre laboratorijske prakse, kar pomeni, da je veliko varnostnih mehanizmov, ki preprečijo pojavljanje tovrstnih napak. Rezultati z inštrumenta, ki meri parametre, se prepisujejo neposredno na računalnik, ki potem oblikuje izvid, če pa to delajo ljudje, je vzpostavljen nadzor s tem, da delo vedno opravljata dva zaposlena.
Laboratorij lahko to opravi, ko dobi vzorec krvi, možna pa je tudi napaka že na mestu jemanja krvi na bolniškem oddelku ali v ambulanti, kjer lahko pride do zamenjave epruvete. Vendar morajo biti tudi tam takšni varnostni ukrepi, ki bi to morali preprečiti, je zatrdila.
Danes se sicer na svetovni strokovni sceni nekoliko pojavljajo bolj mila priporočila in okužba s HIV ni več tako stroga kontraindikacija, kot je bila donedavnega. Po eni strani se v svetu presajajo organi tudi ljudem, okuženim z virusom HIV, v Sloveniji tega po besedah direktorice zavoda za presaditve organov Danice Letonije Avsec še ne izvajajo.
ZDA so šle celo tako daleč, da že pojmuje HIV okužbo kot ozdravljivo bolezen, medtem ko je v Evropi to še vedno enako strogo. Če je šlo v primeru florentinske bolnišnice za laboratorijsko napako, je to huda stvar in do tega ne bi smelo priti.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.