Premagajte 'tiho ubijalko'

Delovno geslo letošnjega svetovnega dne je Zdrav način življenja - normalen krvni tlak. Ob tem dnevu sta sekcija za arterijsko hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in Klinični oddelek za hipertenzijo Kliničnega centra Ljubljana pripravila prireditve in merjenje krvnega tlaka na številnih mestih po Sloveniji.

Hipertenzija oz. zvišan krvni tlak je verjetno najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah. Je pogosta bolezen, ki lahko poteka povsem brez težav, lahko jo je odkriti, običajno jo je možno zdraviti brez velikega truda. Če pa je ne zdravimo, lahko hipertenzija pogosto pripelje do usodnih zapletov, opozarjajo v sekciji za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva.

Če so vrednosti krvnega tlaka vztrajno 140/90 ali več, ima taka oseba zvišan krvni tlak ali hipertenzijo. Hipertenzija je z naraščajočo starostjo vse pogostejša, pojasnjujejo strokovnjaki.

Visok krvni pritisk lahko poškoduje srce

Bolnik s hipertenzijo pogosto nima težav, dokler krvni tlak ni previsok ali pa je poškodoval življenjsko pomembne organe - srce ali ledvice. Posledice nezdravljene ali slabo zdravljene hipertenzije so v glavnem srčnožilni zapleti, predvsem možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje ali ledvična odpoved. Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčnožilne zaplete veliko po sedem do deset letih, pričakovana življenjska doba pa se skrajša za približno 10 do 20 let. Ker je bolezen tako zahrbtna in lahko dolgo poteka brez težav, hipertenzijo pogosto imenujejo tudi tiha ubijalka.

Arterijsko hipertenzijo se v začetku zdravi s splošnimi ukrepi. To so zmanjšanje prekomerne telesne mase, omejitev kuhinjske soli v prehrani, zmanjšanje uživanja prekomerne količine alkohola in redna telesna aktivnost. Če splošni ukrepi ne zadoščajo, da bi se krvni tlak ustrezno znižal, je treba v zdravljenje vključiti tudi zdravila.

Poleg hipertenzije je pomembno obvladati tudi druge dejavnike tveganja, ki povzročajo škodo na tarčnih organih, še pojasnjujejo v sekciji za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva. Kajenje, prekomerno uživanje alkohola, zvišan holesterol in sladkorna bolezen namreč pospešujejo okvare, ki jih povzroča hipertenzija na srcu in ožilju.

Pogostnost hipertenzije je v večini držav po svetu visoka, še posebej pa v razvitih državah. Natančnih in zanesljivih podatkov o krvnem tlaku za človeštvo žal ni; nekatere ocene nakazujejo, da je na svetu več kot 1,5 milijarde ljudi s hipertenzijo, od tega se jih le približno tretjina zdravi. Samo približno 12 odstotkov zdravljenih bolnikov ima urejen krvni tlak, tj. pod 140/90.