Prehranjevanje iz čustvenih razlogov

Odvečni kilogrami niso zgolj neestetski in nepotrebni. Večkrat je njihova vloga tudi ta, da služijo bodisi kot zaščita ali kot obramba. To pomeni, da smo lahko med procesom izgubljanja telesne teže bolj občutljivi in ranljivi. Če te ranljivosti ne uspemo ozavestiti, se pogosto zgodi, da izgubljene kilograme nadoknadimo. Telo namreč teži k vzpostavitvi prvotnega stanja, ki predstavlja ravnotežje in varnost. Nihanje telesne teže pa je navadno posledica prekomernega poseganja po hrani.

Kaj pomeni “prehranjevanje iz čustvenih razlogov”?

Prehranjevanje iz čustvenih razlogov je stanje, kjer se hrana uporablja kot neuspešen poskus, da bi izpolnili čustvene potrebe. Hrana tako postane regulator čutenj - pomirja v stresnih situacijah, tolaži v primeru osamljenosti, "pocrklja", ko si zaželimo nežnosti in zaposli, ko nam je dolgčas. Epizode "čustvenega prehranjevanja" se lahko pojavljajo le krajša obdobja v življenju, predvsem ko smo izpostavljeni stresnim situacijam ali smo pred pomembnimi življenjskimi izzivi. Stanje se ponavadi normalizira samo po sebi, lahko pa traja tudi daljša obdobja in preide v kronično obliko. Takrat telo ne uspe več slediti hitrim nihanjem in odvečni kilogrami se začnejo vztrajno nabirati.

Ko poseganje po hrani iz čustvenih razlogov preide v navado, se pojavi še druga, nevarnejša plat. Ob takšnem početju se sicer počutimo trenutno pomirjeni, a hkrati tudi izdani, razočarani in nemočni. Krivimo se, ker s tem početjem ne moremo prenehati, ker se ponovno nismo bili zmožni upreti, oz. se imeti pod kontrolo. Za mehanizmom, kjer se izmenjujeta pretirana kontrola in nekontrolirano popuščanje, je v ozadju pogosto lažno prepričanje, da je možno zgolj z nadzorom lastne prehrane in kilogramov nadzirati tudi srečo in zadovoljstvo. Tako imamo lahko občutek, da se imamo pod nadzorom, v naslednjem trenutku pa popolnoma izgubimo nadzor. Mislimo, da bomo lahko stvari uredili zgolj z močjo volje, vendar je v ozadju še veliko drugega.

"Čustveno prehranjevanje" namreč ni problem šibke volje in kontrole, pač pa predvsem pomanjkljivega zavedanja, zakaj se to dogaja - kaj nas pripelje do tega, da raje posežemo po hrani, namesto da bi se soočili z določeno "težko" situacijo, čustvenim stanjem oz. mislijo. Prehranjevanje iz čustvenih razlogov je posledica izgube stika s samim sabo - nesposobnosti prepoznati in identificirati telesne potrebe, želje ter lastna čustva.

Kako prenehati s “čustvenim prehranjevanjem”?

"Čustveno prenajedanje" je izziv - priložnost, da vzamemo življenje v svoje roke in da postanemo zanj odgovorni. K reševanju problema je potrebno pristopiti celostno ter poskrbeti za telo, čustva, misli in odnose. Tako je potrebno v procesu izgubljanja telesne teže, poleg spremembe prehrambenih in gibalnih navad, poseči tudi na področje čustvene dinamike in miselnih vzorcev, odnosa do lastnega telesa, odnosa do drugih, načinov soočanja z življenjem in spoprijemanja s stresnimi situacijami. Odkrito soočenje s samim seboj pripomore k temu, da se potreba po hrani in posledično kilogrami vrnejo v normalno stanje, kvaliteta življenja pa se občutno izboljša.

Ker se zavedamo, da je zgornja tematika mnogokrat zapostavljena, a je eden od ključnih pogojev za uspešno izgubo odvečnih kilogramov in dolgoročno vzdrževanje ustrezne telesne teže, v salonih za oblikovanje telesa Linea Snella organiziramo delavnice in individualne terapije na temo "čustvena dinamika pri problemih s telesno težo". Vodi jih Anina Derkovič, spec. zak. in druž. ter., ki vam bo pomagala odkriti in odpraviti razloge, ki se skrivajo v ozadju odvečnih kilogramov.