Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so namreč zbrali podatke o čakalnih dobah, ki so jim jih posredovale posamezne slovenske bolnišnice, in jih prvič tudi javno objavili. Bolniki bodo tako lahko vedeli, kje bodo najhitreje prišli na vrsto za določen poseg.
Bolnik, ki se na primer naroči na operacijo golše, bo v povprečju na poseg čakal leto dni. Vendar bo, če se bo za poseg naročil v Slovenj Gradcu, prišel na vrsto že v mesecu dni. Doslej so takšni podatki večinoma temeljili na ocenah vodstev bolnišnic, ki so čakalne dobe različno definirale. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so vsem bolnišnicam poslali enoten in zelo natančen vprašalnik, ki jih je spraševal po času čakanja na določen poseg v zadnjih dveh letih. Priznavajo pa, da so tudi tako zbrani podatki le približni. Nekatere bolnišnice so jim namreč poslale le približno oceno trajanja čakalnih dob.
Zbrane podatke nameravajo objaviti na spletnih straneh in jih tako približati bolnikom Natančne podatke pa bodo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje predstavili oktobra.
Keber: Zdravstveni sistem bolj učinkovit za isto ceno
Minister za zdravje Dušan Keber, ki je skupščino ZZZS seznanil s podatki glede čakalnih dob v zdravstvu, pravi, da so glede na lani podatki boljši, vendar ne povsod. Po njegovih besedah zdravstveni sistem za isti denar deluje bolj učinkovito kot pred leti.
Dva seznama na enem oddelku?
Čakalna doba na operacijo srca se je tako v enem letu skrajšala iz 7,3 na 6,4 meseca, pri čemer je velik del bolnikov operiranih takoj. Skrajšala se je tudi čakalna doba na operacije ožilja, in sicer iz 13,1 na 12,2 meseca. Pri operacijah hrbtenice in kolkov stanje ostaja nespremenjeno, čakati je treba šest mesecev. Za operacijo žolčnih kamnov se v povprečju čaka 5,3 meseca, v šestih bolnišnicah pa bolniki čakajo le dva do tri mesece, je poudaril Keber in obsodil ravnanje kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo. Po njegovih navedbah vodijo namreč dva različna seznama, na enem bolniki čakajo šest mesecev, na drugem pa 33.
Neizpolnjen obseg operacij sive mrene in kolkov
Na operacijo sive mene je potrebno v povprečju čakati 11,5 mesecev, lani 13 mesecev, pri čemer v treh bolnišnicah bolniki čakajo manj kot šest mesecev. Pri tem je Keber poudaril, da izvajalci v osmih mesecih letošnjega leta niso izpolnili predvidenega obsega operacij. Za te operacije je bilo plačilo zagotovljeno, zato bi kazalo z analizo ugotoviti, kateri izvajalci programa ne izpolnjujejo in ga prerazporediti.
Podobno izvajalci v prvih osmih mesecih letošnjega leta niso izpolnili predvidenega obsega ortopedskih operacij (endoproteza kolka in kolena ter artroplastiko gležnja). Tu se je čakalna doba podaljšala s 23 na 25 mesecev.
Čakalne dobe za preiskave
Čakalna doba na CT (računalniško tomografijo) je ostala praktično nespremenjena – dva meseca, pri petih izvajalcih pa je krajša od meseca. S stanjem so, je dejal minister, razmeroma zadovoljni, drugače je pri magnetni resonanci.
Za slikanje z magnetno resonanco se je čakalna doba podaljšala iz 13,3 na 14,9 meseca. Takšna čakalna doba je po Kebrovih navedbah odraz omejenih možnosti nakupa zelo drage opreme; prihodnji teden naj bi se šesti dosedanjim napravam pridružila še ena v Celju, a bo v bližnji prihodnosti treba zagotoviti sredstva za še pet naprav.
