Možganska kap je najpogostejši vzrok invalidnosti v visoki starosti, ugotavljajo raziskovalci nemške Univerze v Jeni. Vendar pa razmere po kapi niso tako brezupne kot kaže na prvi pogled.
Ob možganski kapi se krvne žilice zaprejo ali pretrgajo, roke in noge je mogoče premikati le s težavo ali pa sploh ne. Vendar pa je skupina, ki jih vodi dr. Otto Witte, med raziskavami ugotovila tudi, da se lahko možgani odraslih tik po kapi lahko prav tako učinkovito učijo kot v zgodnji mladosti. "To spoznanje je treba uporabiti za pravočasno rehabilitacijo prizadetih po kapi," je povedal Witte.
Wittejeva skupina raziskovalcev je razvila metodo, s katero je odkrila procese, ki izboljšajo učenje možganov. Ključnega pomena pri tem so t.i. GABA receptorji, katerih sestava se po možganski kapi spremeni. "Ti 'poštarji', preko katerih poteka prenos okrog tretjine vseh podatkov, se po kapi spremenijo in dobijo 'mladostni vzorec'", je povedal Witte. Možgani so tako s pomočjo učenja sposobni ponovno vzpostaviti predhodno stanje, vendar le v obdobju šestih mesecev po kapi. Določene funkcije lahko namreč prevzamejo tisti deli možganskih sfer, ki jih kap ni okvarila.
"Po kapi nastane časovno okno, ki ga velja izkoristiti za pravočasno rehabilitacijo," pravi Witt. Z zdravili in s pomočjo specifičnega treninga je mogoče v tem času nadomestiti izpad telesnih in duševnih funkcij prizadetega posameznika. Nevrolog je prepričan, da je treba po kapi nemudoma pričeti s terapijo in bolnike poslati na zdravljenje k specialistom.
Raziskava je pokazala, da so imeli največ možnosti za rehabilitacijo tisti, ki so imeli po kapi na voljo od tri do največ šest ur specialističnega treninga in zdravniške oskrbe. Z zdravljenjem pa velja začeti že nekaj tednov po kapi. Raziskovalci Univerze v Jeni so razvili poseben program aktivnosti za osebe po možganski kapi, ki ga uspešno izvajajo na tamkajšnji nevrološki kliniki.
