Novosti pri zdravljenju epilepsije

Slovenskim psihiatrom in nevrologom je bila minuli teden predstavljena nova farmacevtska oblika zdravila lamotrigin (Lamictal) farmacevtskega podjetja GlaxoSmithKline za zdravljenje epilepsije in bipolarne motnje. Gre za disperzibilne/žvečljive tablete, ki jih lahko bolnik pogoltne, prežveči ali raztopi v vodi in popije. Dodatna prednost za nove bolnike je t.i. starter pack, ki močno olajša povečevanje odmerka v fazi uvajanja zdravila.

Prednost nove farmacevtske oblike zdravila je predvsem v tem, da se bolnica ali bolnik lahko odloči tudi za način, kako bo samo zdravilo zaužil, saj oblika zdravila omogoča žvečenje, raztopitev v vodi ali do sedaj klasičen način, da ga enostavno pogoltne. Za boljši občutek pri zaužitju zdravila z žvečenjem ali pri raztapljanju v vodi pripomore okus črnega ribeza, kar je še posebej pomembno pri zdravljenju otrok z epilepsijo. Posebno uvajalno pakiranje, t.i. starter pack, pa bolnikom, ki so v začetni fazi zdravljenja bolezni, olajša uvajanje in odmerjanje ustreznega odmerka zdravila, saj je vsak dan terapije posebej označen.

Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških motenj

Epilepsija prizadene skoraj odstotek populacije. Največ bolnikov z epilepsijo za to boleznijo zboli do 10. leta, nato pa se stopnja obolevnosti poveča zopet v starostni skupini nad 65 let. Epilepsija je kronična nevrološka motnja, ki se kaže z napadi motenj zavesti in gibanja. Vzrok za takšno motnjo je lahko bodisi prirojena napaka, ki se kaže z napadi lažje ali težje oblike, bodisi poškodba v možganih, ki pa je lahko posledica tumorja, poškodb, vnetja ali toksičnih snovi. Obstaja več vrst epilepsije, v grobem pa jo delimo na generalizirane napade (kjer je motnja v celih možganih) in parcialne ali žariščne, kjer je vzrok za epileptični napad le v delu možganov.

Bipolarna motnja - bolj znana kot manična depresija

Gre za bolezen, kjer pri bolniku lahko opazimo izmenjavanje obdobij depresivnega počutja, ki se nato prelevi v manično epizodo, ko bolnik izžareva pretirano energijo. Razširjenost je od 0,8 do 3,5 odstotka; po ocenah naj bi bilo v Sloveniji okoli 24.000 bolnikov z bipolarno motnjo. Depresivne epizode so trikrat bolj pogoste, trajajo dalj časa kot manične epizode in v večji meri zmanjšujejo kakovost bolnikovega življenja. Zato je bipolarna motnja kot taka le redko prepoznana (le v okoli 30 odstotkov) in jo največkrat zdravijo kot depresijo, kar pa lahko stanje še poslabša. Raziskave kažejo, da v obdobju depresije do 50 odstotkov bolnikov poskuša storiti samomor, v 19 odstotkih jim to tudi uspe.