Z novim letom se v Sloveniji ne izvaja več neselektivno cepljenje novorojenčkov zoper tuberkulozo. Bolezen je namreč pri slovenskih prebivalcih v znatnem upadanju, saj je pri otrocih praktično več ni, pojavi pa se večinoma šele po 20. letu starosti. Glede na svetovne razmere ima Slovenija zelo nizek odstotek bolnikov s tuberkulozo, s čimer izpolnjuje pogoje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za ukinitev cepljenja. Po novem bodo tako cepljeni samo še novorojenčki mater, ki so okužene z virusom HIV ali pa so bile v času nosečnosti aktivno zdravljene zoper tuberkulozo.
Cepljenje ne preprečuje okužbe
Strokovnjaki z ukinitvijo cepljenja pričakujejo predvsem hitro in natančno odkrivanje okužbe s testom po Mantouxu, ki doslej ni bilo možno zaradi dvomljivih odčitkov pri osebah, ki so bile cepljene po dosedanji metodi. Cepljenje proti tuberkulozi pri dojenčkih sicer ne preprečuje okužbe, ampak le najtežje posledice tuberkuloze. WHO pa že pospešeno razvija novo cepivo proti tuberkulozi, ki naj bi ga vključili v konkretno uporabo v naslednjih desetih letih.
Tuberkuloza največji svetovni zdravstveni problem
Za tuberkulozo letno zboli okrog devet milijonov ljudi, dva milijona jih umre, kar ena tretjina svetovnega prebivalstva pa naj bi bila okužena z bacilom tuberkuloze. V Evropi je največ obolelih s tuberkulozo v Španiji in na Portugalskem, v baltiških državah in v nekaterih bivših republikah Sovjetske zveze. Od sosednjih držav pa beležijo večji odstotek obolelih na Madžarskem in v državah na območju bivše Jugoslavije. V svetu je v zadnjih letih prišlo do porasta števila okuženih in obolelih za tuberkulozo, zato je WHO 1992 razglasila epidemijo tuberkuloze za največji svetovni zdravstveni problem.
