Načeloma za darovanje

Kakšna je slovenska statistika na tem področju, je sicer težje povedati, ker so naše čakalne liste precej manjše od list razvitih evropskih držav, pravi direktorica republiškega zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant Danica Avsec Letonja. Veliko pa pove podatek, da je v Sloveniji le nekaj 100 ljudi, opredeljenih za darovalce po svoji smrti.

Slovenci so naklonjeni darovanju organov, a na načelni ravni, je ocenila Avsec Letonja. "Kadar govorimo o načelu, smo Slovenci tako kot drugi v veliki večini ZA, ko pa je potrebno narediti korak in opredeliti to našo namero z vpisom na papir, se odstotek drastično zniža," pravi direktorica Slovenija-transplanta.

Nekoliko boljša je statistika pri opredelitvi za darovanje kostnega mozga za časa življenja, pravi Avsec Letonja. Na tem področju je zadnji dve leti odziv ljudi za vpis v register veliko bolj živahen. Običajno se odzivajo na odprte prošnje bolnikov ali njihovih svojcev, a odstotek vpisanih je tudi tu nižji od enega odstotka. Vendar v teh primerih ne gre za darovanje znancu ali neznancu, ker so vsi, ki se vpišejo v register, namenjeni za darovanje na nesorodni osnovi, razliko pojasnjuje direktorica Slovenija-transplanta.

Je pa Slovenija "statistično uspešna" kar se tiče števila svojcev, ki nasprotujejo volji umrlega po darovanju njegovih organov po smrti. V lanskem letu je namreč postopkom za izvedbo darovanja organov in tkiv nasprotovalo 18 odstotkov svojcev, kar je v primerjavi z drugimi evropskimi državami sorazmerno nizek odstotek. Kot pojasnjuje Avsec Letonja, se namreč številke pod 20 odstotki pojmujejo kot "uspešen rezultat". Priznava pa, da si želijo, da bi bil ta odstotek še nižji oz. da nasprotovanj sploh ne bi bilo. Načeloma pa svojci voljo umrlih spoštujejo, če sploh vedo zanjo, pravi direktorica Slovenija-transplanta.

Po podatkih zavoda, ki je tudi edina institucija, ki zbira te podatke in jih vnaša na kartico zdravstvenega zavarovanja, je v Sloveniji za darovalce po svoji smrti opredeljenih le peščica Slovencev. Na čakalnem seznamu Slovenija-transplanta pa je trenutno 28 bolnikov, ki čakajo na srce, devet bolnikov, ki čakajo na jetra, in povprečno 115 bolnikov, ki čakajo na ledvico.

V letu 2006 je bilo v Sloveniji opravljenih 48 presaditev ledvic, sedem bolnikov je dobilo novo srce, osem pa nova jetra. Poleg tega je 67 bolnikov prejelo avtologne krvotvorne matične celice (torej njihove lastne matične celice), 11 bolnikov je prejelo sorodne, sedem pa nesorodne krvotvorne matične celice, navaja Avsec Letonja.

Bolniki na presaditev organov čakajo različno dolgo, po podatkih evropske mreže Eurotransplant za leto 2005 je povprečni čakalni čas na ledvico znašal od 24 do 59 mesecev, na srce od šest do 11 mesecev, za jetra okoli pet mesecev. V Sloveniji pa najbolj primanjkuje src, pravi direktorica Slovenija-transplanta.

Z vprašanjem, kako povečati pripravljenost ljudi za darovanje organov in tkiv po smrti, se po besedah Avsec Letonje ukvarja stroka na evropskem in celo svetovnem nivoju. "Mi smo mnenja, da je zelo pomembna podpora široke javnosti, medijev in politike. A ključno je predvsem izvajanje dejavnosti v strokovnem okolju, ki zahteva specialno znanje, voljo in nenazadnje veliko vloženega dela, z namenom rešiti življenje človeku, ki mu lahko pomagamo samo na ta način," pravi direktorica Slovenija-transplanta.

Poudarja, da vsi vključeni ustvarjajo sistem, ki omogoča tak način zdravljenja. "V tem sistemu ni direktnega stika med posameznimi izvajalci in pogosto nekdo, ki je odgovoren za izvedbo pridobivanja in darovanja, nima stika z bolniki prejemniki. To je tudi prav tako, a včasih zato primanjkuje motivacije," še dodaja.

Kako pa se lahko posameznik opredeli za darovalca? Posameznik lahko svojo pripravljenost za darovanje opredeli tako, da na enem od pooblaščenih mest (objavljena na samopostrežnih terminalih ZZZS) izpolni pristopno izjavo, ki jo nato pooblaščena oseba preveri in overovi. En izvod izjave dobi Slovenija-transplant, drugi izvod pa opredeljena oseba.

V Slovenija-transplantu podatke o opredelitvi vpišejo v informacijski sistem ZZZS, ob prvem potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja na samopostrežnem terminalu pa se podatek nevidno zapiše še na kartico osebe, ki se je opredelila za darovalca. Podatek o opredelitvi za darovanje ostane neviden in ga šele po smrti lahko odčita pooblaščeni zdravnik - transplantacijski koordinator s svojo posebno "profesionalno kartico".