Manj darovalcev organov

Zavod Slovenija Transplant letos praznuje 10. obletnico obstoja. Lani se je zavod moral soočiti z največjim pomanjkanjem človeških organov, ki bi jih v Sloveniji potrebovali za presaditve.

Svojci nezadovoljni z zdravstvenimi delavci

Po izkušnjah direktorice zavoda Danice Avsec Letonje so se odklonitve običajno dogajale zaradi nezadovoljstva svojcev z zdravstvenimi delavci ali pa v primeru zelo "klanskih", zaprtih družin.
Lani so zabeležili močno povečanje števila odklonitev, saj so kar v 33 odstotkih prošenj za darovanje organov mrtvih doživeli zavrnitev svojcev. Očitno bo treba najti drugačen način pristopa k ljudem, je dejala Avsec Letonja.

Kar tretjina odklonitev

Strokovna direktorica UKC Aleksandra Markovič je ob tem pripomnila, da je očitno prišlo do krizne situacije. 33-odstotni odklon je za čakajoče bolnike kritičen. "Moj paničen strah je, da nam bo organizacijska mreža razpadla zaradi pomanjkanja darovalcev," je dejala strokovna direktorica UKC Ljubljana.

Avsec Letonja napoveduje, da bodo raziskali pripravljenost širše javnosti za darovanje ter skušali ugotoviti vse njihove zadržke. "Zanima nas tudi odnos zdravstvenih delavcev, ki smo morda včasih tudi preveč zaposleni, da bi pogledali širše in realno ovrednotili, kako velike so prednosti transplantacijske medicine," je dejala direktorica Slovenija Transplant.

Stota presaditev jeter

Bolnišnični transplantacijski koordinator v UKC Valentin Sojar je sicer danes poudaril, da v UKC na področju transplantacij dosegajo dobre rezultate in so lahko s kakovostjo dela zadovoljni. V kratkem bodo opravili 100. presaditev jeter, za letos načrtujejo, tudi da bi spet začeli s presaditvami ledvic od živih darovalcev.

S takimi presaditvami so prekinili v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so se uveljavile presaditve mrtvih darovalcev, je pojasnil Sojar. Ta praksa je zamrla povsod po svetu, a jo začenjajo spet uvajati, saj organov vedno primanjkuje.

Pestijo jih precejšnje finančne težave

Sojar je med težavami transplantacijske dejavnosti izpostavil tudi financiranje. Sedaj namreč UKC s transplantacijsko dejavnostjo ustvarja izgubo, je ob tem pojasnila generalna direktorica UKC Darinka Miklavčič.

Sojar je pojasnil, da se je v desetih letih marsikaj spremenilo - od tehnik, načinov zdravljenja in zdravil, ki se uporabljajo. Zato so v UKC lani, na podlagi opravljenih presaditev, opravili analizo dejanskih stroškov in primerjavo s tistim, kar jim ZZZS krije.

Že lani so zato predlagali, da se jim prizna dejanske stroške transplantacij, je pojasnila Miklavčičeva. Ministrstvo za zdravje jim je prisluhnilo in že predlagalo partnerjem v zdravstvu, da spremenijo splošni dogovor in jim priznajo višje stroške. Po besedah Sojarja računajo, da bodo dobili pokrite tudi posege, ki so jih opravili lani.

Načrti za prihodnost

Za prihodnost pa bodo morali po besedah Sojarja razmisliti tudi o uvedbi presaditve jeter pri otrocih v Sloveniji in o vpeljavi prakse odvzema dela jeter od živih darovalcev. Zdaj namreč take otroke pošiljajo na operacije v center v italijanskem Bergamu, a take posege je dobro zagotoviti "doma".

Spet pa se pogovarjajo tudi o možnosti za presaditev pljuč v Sloveniji. Ocenjujejo, da bi lahko opravili tri do pet presaditev pljuč letno. Nasloniti se morajo na lastne vire, ne pa da bolnike pošiljajo v tujino. Sedaj so namreč vezani izključno na center na Dunaju, je še pojasnil Sojer.