Zdravniki in medicinske sestre, ki so se vključili v projekt so za delo v podaljšanem delovnem času posebej plačani. Letos je bolnišnica v ta namen zagotovila okrog pet milijonov tolarjev. Direktorica celjske bolnišnice Štefka Presker, ki je bila na to funkcijo imenovana aprila, in strokovni direktor bolnišnice Radko Komadina menita, da je o dolgoročnih učinkih projekta težko govoriti, ker so čakalne dobe odvisne od števila zaposlenih, finančnih sposobnosti bolnišnice, opremskih zmožnosti in števila napotenih bolnikov.
Kljub temu bodo celjski zdravniki s projektom nadaljevali, zlasti bodo skušali skrajšati čakalne dobe ne le na kardiokirurgiji in nevrologiji, temveč še na pediatriji, ortopediji in v tirološki ambulanti. Na omenjenih oddelkih so pacienti doslej na pregled, strokovno medicinsko obravnavo in zdravljenje čakali več kot pol leta, z delom v popoldanskem času in ob sobotah pa je po zagotovilih Komadine možno povečati obseg dela na teh oddelkih.
Vzroki dolgih čakalnih dob na navedenih oddelkih tičijo predvsem v začasni odsotnosti zdravnikov zaradi izobraževanja in bolniškega staleža. Komadina poudarja, da je vzrok lahko tudi v spremenjenih načinih diagnosticiranja in zdravljenja, skrbi pa jim povzročajo še omejena finančna sredstva, ki ne omogočajo dodatnega zaposlovanja zdravnikov. Celjska bolnišnica ima namreč na nekaterih oddelkih še vedno slabo kadrovsko zasedbo. Predvsem je to anesteziologija z reanimatologijo, ginekologija in pediatrija. Zaradi začasnih odsotnosti zdravnikov, kar je povezano z opravljanjem programov specializacij, je občasno pomanjkanje zdravnikov tudi na drugih področjih.
