Krvodajalstvo v Sloveniji deluje na načelih prostovoljnega in neplačanega dajanja krvi, kljub temu pa Rdeči križ Slovenije (RKS) skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in transfuzijskimi oddelki za potrebe slovenskega zdravstva letno zagotovi vso kri, ki jo potrebujejo slovenski bolniki.

Prva krvodajalska akcija pod pokroviteljstvom Rdečega križa je bila 9. marca 1953 v Zagorju, na pobudo Občine Zagorje, Rdečega križa Zagorje in sindikatov. Prve tovrstne krvodajalske akcije se je udeležilo devet rudarjev, v naslednjih dneh pa je kri darovalo preko 900 ljudi.

Slovenija v evropskem vrhu

Krvodajalstvo lahko označimo kot najbolj množično solidarnostno dejavnost v Sloveniji, saj 95.000 krvodajalcev letno sodeluje v več kot 1.100 krvodajalskih akcijah. Uspehi pri organiziranju krvodajalskih akcij Slovenijo uvrščajo v evropski vrh. K temu je pripomogla organiziranost dela Rdečega križa ter sodobna transfuzijska stroka, ki zagotavlja varnost krvodajalkam in krvodajalcem ter tistim, ki kri prejemajo.

Na 1000 prebivalcev je v Sloveniji kar 51,59 krvodajalcev, kar je rezultat dolgoletnega dela prostovoljcev in zaposlenih RKS. "V Sloveniji daruje kri okoli pet odstotkov prebivalcev, vsak dan potrebujemo okoli 400 krvodajalcev in krvodajalk, da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi. Letno zberemo okoli 45.000 litrov krvi," so zapisali na spletnih straneh Rdečega križa Slovenije, kjer je objavljen tudi seznam krvodajalskih akcij v mesecu maju.

Poslanica ob dnevu krvodajalcev

Humanost in prostovoljstvo slovenskih krvodajalcev dajeta najdragocenejše zdravilo vsem, ki ga potrebujejo, je ob dnevu slovenskih krvodajalcev poudaril predsednik Rdečega križa Slovenije (RKS) Borut Miklavčič. Dokaz temu je tudi Marjan Pečan, prostovoljec, ki je danes kri daroval že 369., ter več kot 95.000 krvodajalcev letno, ki v krvodajalskih akcijah RKS in Zavoda za transfuzijsko medicino zagotovijo dovolj krvi za potrebe slovenskega zdravstva.

Direktor Zavoda za transfuzijsko medicino Matjaž Jeras je poudaril, da "za vsako uspešno izvedeno operacijo zagotovo stoji kar nekaj krvodajalcev". Za zahtevnejše operacije, npr. transplantacijo srca ali jeter, namreč potrebujejo do 10 litrov krvi. Po Jerasovih besedah je krvi v Sloveniji trenutno sicer dovolj, vendar pa je zaskrbljujoče vedno večje število prometnih nesreč.

Poziv vladnim uslužbencem, naj darujejo kri

V prvih treh mesecih letošnjega leta se je namreč hudo poškodovalo 178 oseb, za enega poškodovanca pa potrebujejo tudi 20 krvodajalcev. Zato sta RKS in Zavod za transfuzijo krvi nedavno k darovanju krvi pozvala tudi vse uslužbence slovenskih ministrstev. Njihovemu pozivu sta se med številnimi javnimi uslužbenci odzvala tudi ministra za gospodarstvo in za šolstvo, Andrej Vizjak ter Milan Zver, je danes še povedal Jeras.