Za zdaj se lahko zanesemo samo na subjektivne ocene naših znancev. Realnih podatkov ne boste našli nikjer. Pri zdravniški zbornici zato že nekaj časa preverjajo, kakšna je kakovost slovenskih bolnišnic. Kirurgi po operacijah izpolnjujejo vprašalnike in eden izmed kazalcev kakovosti je tudi koliko transfuzij krvi porabijo kirurgi pri svojem delu.
Iz tako pridobljenih podatkov je mogoče videti, da nekatere bolnišnice pri enakih operacijah dajejo transfuzije krvi večkrat in pogosteje kot druge. Vprašanje je torej, ali ne varčujejo ravno s krvjo, ali imajo več soočenj s poškodbami kot v drugih bolnišnicah, ali pa slabše operirajo. O tem bo, ko bo, odločala stroka. Javnost pa še nima vpogleda v to, za katere bolnišnice gre.
"Ne more nekdo, ki je dober za isti denar garat toliko kot tisti, ki je slab, ali pa malo dela. Treba bo rešiti veliko stvari," meni prof. dr. Marjan Pajnter, vodja projekta Kakovosti v zdravstvu.
Bolniki bomo lahko preverjali kakovost zdravniškega dela. To določa tudi t.i. Bela knjiga, pravijo na ministrstvu za zdravje. Vendar še ne tako kmalu.
"Z novimi načini dela, predvsem z uvedbo kliničnih poti, se bo pa spremljalo izvide zdravljenja in kazalnike zdravljenja in kazalnike kakovosti. Te bodo ustanove zbirale in sveda ti podatki bodo na razpolago vsakomur, tudi bolnikom" meni Andrej Robida, dr. med., z ministrstva za zdravje.
Sicer pa Ministrstvo za zdravje ni finančno odprlo projekta zdravniške zbornice.
Dušan Keber: Ne stigmatizirajmo zdravnikov
Zakaj ministrstvo ni finančno podprlo pravkar omenjenega projekta Zdravniške zbornice?
Na vsak način smo ta projekt začeli na ministrstvu, že moj predhodnik in profesor Pajnter, ki je nadaljeval projekt ministrstva na zbornici. Financiranje posameznega projekta pa je drugo vprašanje. Odvisno je od vsakokratnega proračuna in drugih možnosti. Navsezadnje tudi zbornica sam razpolaga z ne tako majhnimi sredstvi.
V Sloveniji za zdaj še nimamo niti kriterijev, kako oceniti kakovost zdravniškega dela. Kako to in kdo je za to odgovoren? Se bo to kmalu uredilo?
Tudi to ne drži. V Sloveniji smo že pred desetimi leti med prvimi na svetu začeli z akreditacijo klinik in tu poteka v letošnjem letu že tretje tako ocenjevanje klinik.
Ampak, če recimo pokličemo v bolnišnico, ne bomo dobili odgovora?
Nikjer na svetu ne boste dobili razporejene zdravnike kot v nekakem športnem tekmovanju, od prvega do zadnjega mesta. Je tudi nemogoče, ker bi se ljudje potem preprosto zagnali v prvo polovico in ne v zadnjo polovico. V bistvu pa mi želimo doseči povprečje znotraj nekega standardnega razpona kakovosti in posebej pokazati tista odstopanja, ki niso prava. Ampak tistih odstopanj pa ne moremo reševati na ta način, da se pacienti zanje ne bi odločali, ampak jih morajo v bolnišnicah, v ustanovah že sami odkriti in sami vplivati nanje, da se izboljšajo. To pomeni, če govorimo, da mora biti javnost seznanjena s kakovostjo, govorimo o skupinah zdravnikov, govorimo o bolnišnicah, in to bomo storili v bližnji prihodnosti. Slabo pa bi bilo, če bi stigmatizirali z minimalnimi razlikami v kakovosti recimo 5000 slovenskih zdravnikov.
Bodo ti podatki dostopni javnosti? Kdaj bodo tudi bolniki lahko preverjali, kakšen oz. kako učinkovit je zdravnik, h kateremu gredo ali kako uspešen je kirurg, ki jih bo operiral?
Da. Takšen je projekt kliničnih smernic, ki se je že začel, recimo letos smo izdali pravcati učbenik, kako nastajajo klinične smernice, v bistvu nastaja pred nami dobra slovenska klinična praksa. Te smernice bodo predpisovale način zdravljenja in tudi pričakovane izide zdravljenja. Bolnišnice bodo morale torej specifično poročati, kakšni so izidi zdravljenja, na primer, o operaciji žolčnika , in pacienti bodo izvedeli o razlikah kakovosti od ene do druge bolnišnice
In se na podlagi tega tudi odločali?
Natanko tako.
Prav danes je izšla tako imenovana Bela knjiga o zdravstveni reformi. Bo ta zdravstvena reforma skrajšala čakanje na operacije?
Zdravstvena reforma prinaša preko večje učinkovitosti dela in tudi preko novega prerazporejanja denarja tudi nov denar v zdravstvo. Tako, da mi v njej napovedujemo, da že v prihodnjih dveh letih bomo skrajšali čakalno dobo za srčne operacije na manj kot šest mesecev, na operacije za bolnike z rakom na manj kot en mesec in na tudi številne druge operacije, kjer trajajo zdaj čakalne dobe po tri leta ali več, na največ 18 mesecev. Vendar ne bomo čakali dve leti ali pa štiri leta za nekatere druge operacije. Že zdaj se skrajšujejo. Akcija Zavoda za zdravstveno zavarovanje v letošnjem letu že povečuje število operacij in prihodnje leto bomo že povečali število srčnih operacij, tako kot danes predvidevamo, od današnjih 900 na 1500, kar bo že pomembno skrajšalo čakalno dobo na srčne operacije.
