Gluhost in slepota zapisana v genih

Znanstveniki, sodelujoči v dveh raziskovalnih programih, ki ju financira Evropska unija in se ukvarjata z raziskovanjem genetskih mehanizmov, ki povzročajo pešanje vida in sluha, so ta teden predstavili rezultate svojega dela. Iz Bruslja so sporočili, da jim je uspelo prepoznati nekaj novih genov in mutacij genskega zapisa, ki vodijo v gluhost in slepoto. Dognanja jim bodo v pomoč pri iskanju metod zdravljenja omenjenih okvar vida in sluha.

Gre za največja večnacionalna programa na tem področju, ki ju financira EU. Unija je namreč zanju namenila 22,5 milijona evrov, v njih pa sodelujejo partnerji iz 16 držav.

Program EVI-GERONET na področju okvar vida združuje 24 akademskih ter industrijskih partnerjev, ki se ukvarjajo z raziskovanjem delovanja očesne mrežnice ter z ugotavljanjem, kako nanj vplivajo genetske mutacije, dejavniki iz okolja ter starost.

Program EUROHEAR pa združuje 25 raziskovalnih skupin po Evropi, ki sodelujejo v raziskovanju slušnih procesov. Cilji programa so prepoznati gene, ki so odgovorni za izgubo sluha, razumeti biološke mehanizme, ki ležijo za gluhostjo in naglušnostjo, ter razviti metode za zdravljenje in preprečevanje okvar sluha.

V zadnjih sedmih letih je EU po navedbah Evropske komisije za raziskave na področju okvar vida in sluha namenila več kot 37 milijonov evrov, raziskave na obeh področjih pa bo podpirala tudi v sedmem okvirnem programu za raziskave.

Po svetu naj bi bilo po ocenah slepih 50 milijonov oseb, številka pa naj bi v prihodnjih 20 letih narasla na 75 milijonov. V Evropi so s starostjo povezane bolezni vida najbolj pogosta oblika okvar vida pri osebah, starejših od 60 let. Samo v uniji namreč prizadenejo 8,3 milijona oseb. Razne degenerativne okvare mrežnice pa prizadenejo milijone ljudi.

Statistika na področju okvar sluha je podobno pretresljiva. Kar deset odstotkov prebivalcev EU namreč trpi za neko obliko tovrstne okvare, pri starejših od 75 let pa je takih celo 40 odstotkov.