Sodobna tehnologija znanstvenikom omogoča, da organizmom spremenijo gensko strukturo in tako povečajo njihovo odpornost na različne bolezni in zajedalce ter povečajo toleranco do herbicidov. Ribam lahko na primer odvzamejo gen, ki omogoča odpornost na mraz, ter ga prenesejo na jagode, ki lahko po tem rastejo tudi v hladnejšem vremenu.
Največ gensko spremenjene hrane predvsem soje, bombaža in koruze, pa pridelajo v Združenih državah Amerike. Prav zato je ameriški predsednik George Bush nedavno obtožil Evropsko unijo, da "onemogoča uvoz gensko spremenjenih organizmov" ter s tem afriške države sili v revščino. Svojo izjavo je argumentiral z dejstvom, da zaradi takšnih umetnih ovir, mnogo afriških držav noče investirati v industrijo genskega inženiringa, ker se bojijo, da njihovim izdelkom ne bodo dovolili na evropsko tržišče. Nasprotniki gensko spremenjene hrane navajajo drugačne podatke. "Na ameriškem kmetijskem ministrstvu pravijo, da lani 33,6 milijonov Američanov ni vedelo, kje bodo dobili naslednji obrok. Zato se mi zdi absurdno, da se želi model, ki se je za 33,6 milijona Američanov izkazal za napačnega, prenesti na ves svet," zatrjujejo eden izmed njih.
Kakšne so posledice uživanja takšne hrane?
Mnogi strokovnjaki medtem opozarjajo na morebitne posledice, ki bi jih genski inženiring lahko imel na zdravje ljudi. Kot je pojasnil predstavnik okoljevarstvene organizacije Greenpeace Eric Gall, znanstveniki opozarjajo na dve vrsti tveganj. "Prva je prenos genov na bakterije v prebavilih, kot je na primer gen za odpornost na antibiotike, kar je zelo zaskrbljujoče. Druga skrb pa je nepredviden učinek zaradi sprememb v genomu, ki lahko povzročijo nastanek novih toksinov." Marjana Dremelj, predstavnica Umanotere, ob tem dodaja, da so geni, ki jih vnesemo z genskim inženiringom, za prehrano ljudi večinoma novi. "Zato ne vemo, če so določene populacije na njih alergične ali ne."
Preden določen izdelek pošljemo v trgovine, zelo natančno proučimo vse morebitne stranske učinke na zdravje ljudi, pa zatrjujejo proizvajalci gensko spremenjene hrane. "Če poljščine gojimo po običajni poti izgubimo 20 do 30 odstotkov pridelka, ker ga uničijo insekti." "Ena od koristi je, da rastlin ni treba toliko škropiti, več pa je tudi pridelka," trdi Simon Barber iz Združenja evropskih proizvajalcev gensko spremenjenih organizmov EuropaBio. Pri Greenpeacu medtem opozarjajo na vplive, ki jih imajo takšni organizmi lahko imajo na okolje. "Gensko spremenjeni organizmi lahko povzročijo nastanek 'superplevela'." "Rastline, ki so spremenjene tako, da so odporne na veliko količino herbicidov lahko namreč gene prenesejo na plevel," pravi njihov predstavnik Eric Gall.
Slovenija nima urejene zakonodaje
Zelo verjetno je, da je gensko spremenjena hrana tudi na policah slovenskih trgovin. Barbara Miklavčič z Urada za varstvo potrošnikov pojasnjuje, da trenutno najbolj bega dejstvo, da zakonodaja za to področje v tem trenutku ne obstaja. Potemtakem bi torej lahko rekli, da je genetsko spremenjena hrana prepovedana in bi jo morali na meji zavrniti. Vendar pa se na meji takšen nadzor sploh ne vrši, dodaja Miklavčičeva. Uvoz nekaterih poljščin iz držav, ki pridelajo največ gensko spremenjene hrane, se je v zadnjih letih precej povečal, zato poznavalci menijo, da se v Sloveniji povečuje tudi količina teh organizmov.
