Hkrati je 7 članov ekipe tudi edina strokovno usposobljena ekipa v centralni in jugovzhodni Evropi, ki sploh lahko opravlja tovrstne posege.
Novost v srčni kirurgiji
Endoskopske operacije sicer poznamo že vrsto let, za področje kardiokirurgije pa pomenijo velik napredek in novost v srčni kirurgiji. Od klasičnih srčnih posegov se endoskopski opravlja z majhno kirurško rano, ki je v prid predvsem bolnikom. Omogoča krajšo ležalno dobo pa tudi cenejši poseg.
"Operacijo bi lahko primerjal s pristankom letala v megli ali nočnim poletom", pravi prof. dr. Borut Geršak in dodaja, da se morajo operaterji ravnati le po instrumentih in povsem zaupati drugim članom ekipe. Poseg omogoča, da kirurg ne prereže nobene kosti, kot denimo pri klasičnih srčnih operacijah. Velikost reza, ki ga naredijo, je tolikšna, da lahko vanj vstavijo ves potreben material , ki ga morajo namestiti v srce. Pri tem si pomagajo s kamero, orientirajo pa se praktično le po podatkih z instrumentov in z ultrazvokom.
Doslej več kot 10 posegov
Doslej so naši kirurgi opravili več kot 10 endoskopskih posegov, od tega je šlo pri štirih za mitralne zaklopke – dve so popravili, dve pa zamenjali, v drugih primerih pa za druge, poplnoma endoskopske posege na srcu, s katerimi so bolniku prihranili dolgotrajnejše bolečine in daljše okrevanje, kot denimo pri klasičnih srčnih operacijah.
Bolnik je med posegom za malenkost, približno 30 stopinj nagnjen v levo, da je desna stran prsnega koša nekoliko dvignjena. Med posegom bolniku dovajajo ogljikov dioksid, ki je težji od zraka in napolni prsno votlino. Gre bolj za varnostni ukrep, sa katerim se prepreči oz. zmanjša nevarnost morebitnih zračnih mehurčkov oz. embolije. Pri operaciji je potreben zunajtelesni krvni obtok, ki ga izvedejo s pomočjo ultrazvoka in vodilnih cevk ter žic, ki morajo priti do natančnega mesta. Novost pri endoskopskih operacijah je poseben balonček, ki aorto pritisne odznotraj, z njegovo pomočjo in posebno tekočino pa se, ko je to potrebno, srce ustavi.
Vse, kar se slabi dve uri dogaja na operativni mizi, kirurška ekipa vidi na monitorju. Praktično se orientirajo samo po ekranu. Tako se denimo izreže zaklopka in vstavi nova. S prostim očesom pač ni mogoče videti skoraj nič. Ključno odgovornost seveda nosi kirurg, nenadomestljiv pa je tudi perfuzionist, ki uravnava pritiske v balončku, anesteziolog, ki ves čas nadzoruje tlake in tudi instrumentarka,, ki skrbi, da kirurgu v roke pridejo pravi operativni instrumenti.
Poleg v Sloveniji le v Španiji in Belgiji
Endoskopske srčne operacije predstavljajo res velik dosežek v slovenski srčni kirurgiji, te posege za zdaj opravlajajo le še v Španiji in Belgiji. Nedvomno bodo naši strokovnjaki tudi v prihodnje operirali po klasičnih metodah, ki se prav tako iz dneva v dan izpopolnjujejo. Pričakujemo pa lahko na drugi strani tudi, da se bodo endoskopske operacije širile še na druga področja medicine, kjer za zdaj o njih le premišljujejo.
