Ugotovitve raziskave, ki so jo naredili na eni najbolj uglednih ameriških univerz, na univerzi John Hopkins v Baltimoru, so bile napačne. Takrat objavljene ugotovitve raziskave, naj bi namreč pokazale, da uživanje tega mamila samo en večer pusti trajne poškodbe možganov, vključno z nevarnostjo, da oseba oboli za Parkinsonovo boleznijo.
V akademskih krogih so znanstveniki osramočeni in izpostavljeni posmehovanju, kajti priznati morajo, da rezultati raziskav niso bili revolucionarno odkritje, temveč grozljiva napaka. Študija se je namreč opirala na dejstvo, da so imele laboratorijske opice resne reakcije na mamilo, kadar so mu tega dajali v manjših dozah. Minuli konec tedna pa se je izvedelo, da v tekočini, ki so jim jo vbrizgavali, ni bil ecstasy, temveč amfetamin ali speed, drogi, za kateri je znano, da vplivata na raven dopamina v telesu.
Napako so odkrili, ko so dodatni testi pokazali nasprotujoče si rezultate. Prvotna študija je zatrjevala, da sta dve od desetih živali poginili kmalu po sprejemu druge ali tretje doze ecstasyja. Šest tednov kasneje pa se je pri preživelih živalih raven dopamina zmanjšala na 65 odstotkov, kar je znanstvenikom z baltimorske univerze dalo misliti, da droga lahko povzroči tudi Parkinsonovo bolezen, ki je povezana z izgubo dopamina, ki je navzoč pri proizvodnji celic.
Opravičilo, da je nekdo napačno označil epruvete, je skoraj neverjetno. Na vprašanje, zakaj tekočine pred uporabo na živalih nihče ni preveril, so raziskovalci odgovorili, da so oni pač znanstveniki ne pa kemiki, da prejmejo več sto kemikalij, ki jih ne preverjajo.
Kot zanimivost je še podatek, da je v času objave rezultatov prvotne študije ameriški kongres razpravljal o zakonu "antirave", na podlagi katerega bi lahko kaznovali lastnike klubov, ki so vedeli, da se v njihovih lokalih uživa ecstasy. Znanstveniki so sicer zanikali politične vidike primera in poudarili, da je šlo za človeško napako.
V naslednji številki znanstvene revije Sience bo objavljen umik prvotne študije.
