Gre za raziskavo možnih prihrankov, ki jo je po naročilu Plive opravil Inštitut za ekonomske raziskave. V večini evropskih držav z razvitim trgov generičnih zdravil so po njihovih ugotovitvah generiki v povprečju cenejši za tretjino. Pri nas le za 15 odstotkov. Še več, med desetimi v Sloveniji največkrat predpisanimi učinkovinami imajo štiri tudi domače generike.
"Ki pa povedano zelo enostavno, sploh niso nič cenejši od originalov. Dejansko en generik praktično stane enako kot original, drugi je cenejši za 11 odstotkov, tretji za 25 odstotkov, četrti generik pa je celo za 39,6 odstotka dražji kot ekvivalentni original," je povedal dr. Janez Bešter, z Inštituta za ekonomska raziskovanja.
V Leku priznavajo, da so cene njihovih generikov visoke. Pravijo, pa, da za to obstajajo objektivni razlogi.
"Ekonomija obsega prodaje je v Sloveniji problem. Imamo majhno populacijo, generični trg zdravil še ni razvit, in seveda posledično so cene drugačne kot so v svetovnem merilu," pojasnjuje Janja Bratoš, članica uprave Leka.
Zato Lek veliko proda v tujino, kjer pa so njihova zdravila pogosto cenejša kot doma.
"Mi moramo vedno upoštevati profitabilnost na državo. Nekatera zdravila, ki bi lahko bila teoretično v Sloveniji cenejša kot na primer na Poljskem, pokrivajo rezultat drugih zdravil, ki ta trenutek ne dosegajo zadostne cenovne konkurenčnosti," še dodaja Bratoševa.
Raziskava je pokazala, da je pet slovenskih generikov dražjih od originala. Kljub temu so štirje od njih bolje prodajani. Kot kaže torej zdravniki nimajo predsodkov pred generiki, temveč pred cenejšimi zdravili. Sami imajo za to drugačno razlago.
"Zdravniki slabo poznamo cene zdravil ,ki jih predpisujemo. Pa ne zaradi tega, ker tega ne bi želeli vedeti, ampak zaradi enostavnega razloga, da pri svojem delu nimamo v pomoč nekega hitrega prijaznega pripomočka s pomočjo katerega bi lahko na enostaven način videli koliko stanejo posamezna primerljiva zdravila," je povedal asist. Mag. Marko Bitenc, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije.
Plačnik zdravil na recept je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se koplje v rdečih številkah. Letos so napovedali 13 milijard tolarjev primanjkljaja. Ekonomisti so ugotovili, da bi, če bi zdravniki predpisovali pri nas dostopna ekvivalentna a cenejša zdravila prihranil 2,6 milijarde tolarjev. Primerjava z danskim in nemškim trgom zdravil daje še osupljivejše rezultate.
"Po teh različicah smo v skrajnem primeru prišli celo do 14 milijard tolarjev letno oziroma 9,9 milijarde tolarjev za Zavod za zdravstveno zavarovanje," je še povedal Bešter.
Da za zdravila na recept zapravimo preveč, letno okoli 50 milijard tolarjev, se strinjajo tudi na Ministrstvu za zdravje in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Zato so pripravili nov sistem, po katerem bosta zdravnik in farmacevt dolžna predpisovati cenejša zdravila. S tem ukrepom, ki bo stopil v veljavo novembra, naj bi zavod v letu dni prihranil dve milijardi tolarjev, kar je sicer manj od izračuna ekonomistov in dovolj za hitrejšo izgradnjo Pediatrične klinike ali Onkološkega inštituta.
