Minister Keber vas je pozval, da podražitve prekličete. Boste ta poziv upoštevali?
Čufarjeva: Odločitev o povišanju normativa pri izdaji zdravil brez recepta je sprejel upravni odbor Lekarniške zbornice, zato bomo poziv ministra obravnavali na enak način.
Ali je kaj možnosti, da pride do preklica?
Čufarjeva: V tem trenutku si te ocene ne upam dati, bomo pa takoj po praznikih sklicali izredno sejo upravnega odbora, kjer bomo poziv ministrstva obravnavali.
Minister Keber, ali mislite, da bodo upoštevali vaš poziv?
Keber: Ni jim ga treba. Njim zakon v resnici dopušča to svobodo, da oblikujejo ceno zdravil. Imajo neke vrste monopolni položaj, če upoštevamo, da samo lekarne večino zdravil brez recepta lahko dajejo državljanom. Menimo, da bi to morali storiti, mi pa smo tudi pripravljeni spremeniti zakon, če bo potrebno, da cene tudi teh zdravil pridejo pod nadzor države.
Zdravila ste podražili zaradi povišanja vrednosti točke za izdajo zdravil (zaradi povišanja vrednosti lekarniških storitev). Kaj konkretno se je podražilo?
Čufarjeva: Spremenila se je struktura teh zdravil, ki se izdajajo brez recepta, medtem ko je bila v letu 1995, ko smo prvič določili ta normativ za 0,26 točke, ta skupina zdravil sestavljena večinoma iz zdravil rastlinskega izvora, zdravila z mineralnimi in vitaminskimi pripravki. Sedaj pa to skupino zdravil tvorijo številna zdravila, tako imenovana preklopljena zdravila. To so tista, ki so se do nedavnega izdajala samo na recept, zdaj se pa, na podlagi odločitve države, smejo izdajati tudi brez recepta. Zato je potrebno več in bolj zahtevnega svetovanja, od leta 1995 pa je v lekarniški dejavnosti tudi mnogo več farmacevtov, ki dejansko izvajajo in nadzorujejo svetovanje, kadar ta zdravila izdaja farmacevtski tehnik.
Pa je tega toliko več, da je potrebna kar 30-odstotna podražitev?
Čufarjeva: Ne gre za 30-odstotno podražitev, gre za 30-odstotno povišanje normativa. In če povemo, da je bil ta normativ postavljen v letu 1995, menim, da je v osmih letih to povišanje utemeljeno.
Gospod Keber, po vaših podatkih je slika nekoliko drugačna, finančno stanje lekarn pa je kar dobro...
Keber: Nobena od lekarn – govorim o pravnih subjektih – v zadnjih treh letih ni bila v izgubi. Nasprotno, povsod so izkazani presežki. Razumem, da so ponekod skromni, razumem, da so nekatere lekarne, kot trdi zbornica, morda na robu preživetja. Vendar, če sem bolj plastičen, državljani smo se navadili kupovati v veleblagovnicah, pa tudi obžalujemo, da zapirajo ulične trgovinice. Zato se bo treba tudi pri lekarnah odločiti o tem. Če želimo imeti lekarno blizu svojega doma, bo morda v takih primerih lahko prišlo do višjih cen. Vendar je tokrat lekarniška zbornica zvišala vse cene, tudi tistim lekarnam, ki jim dobro finančno kaže, kar pomeni, da se na nek način obnaša monopolno oziroma kartelno.
Gospa Čufarjeva, kako odgovarjate na to?
Čufarjeva: Gre za različne pristope. Prvi je, ali smo vsem državljanom pripravljeni ponuditi zdravila po enakih cenah in v Evropi velja ta model. Ta model velja tudi v tistih državah, po katerih se naša država sklicuje pri oblikovanju cen zdravil na debelo. Tudi pri nas je veljal pristop, da morajo biti cene zdravil po vseh lekarnah enake. Zato ta odločitev, ki pa tudi na lekarniški zbornici ni bila sprejeta čez noč. Stvar smo približno pol leta premlevali ter pripravljali različne izračune in utemeljitve.
Zdi se, da se oboji strinjate, da je potrebno spremeniti zakon o lekarniški dejavnosti na način, da bi cene zdravil brez recepta nadzorovala država. Je to res?
Čufarjeva: V primeru, da bi država zagotavljala monopol za izdajo teh zdravil v lekarnah, potem je logično, da država želi in mora imeti tudi nadzor nad cenami teh zdravil. In če pride do te odločitve na nacionalni ravni, je potem z našega zornega kota popolnoma logično, da se bomo o tem pogovarjali in prijavljali te cene.
Keber: S tem se lahko samo strinjam, saj je to tisto, kar želimo narediti.
