Bolnikov vse več

Danes obeležujemo svetovni dan ledvic, ki letos poteka pod geslom Kronična ledvična bolezen je pogosta in ogrožujoča, vendar jo lahko zdravimo. Ta dan na pobudo Mednarodne zveze za nefrologijo (International Society of Nefrology - ISN) in Mednarodne zveze fundacij za zdravljenje ledvičnih bolezni (International Federation of Kidney Foundations - IFKF) obeležujemo vsako leto drugi četrtek v marcu.

Ob današnjem dnevu bodo po vsem svetu potekale aktivnosti za seznanjanje s kronično ledvično boleznijo, v katere se je aktivno vključila tudi Slovenija. Da bi javnost seznanili s problematiko kronične ledvične bolezni, bodo danes med 9. in 19. uro prostovoljci Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije in medicinske sestre, ki delajo z bolniki z ledvičnimi boleznimi, v večjih trgovskih centrih v Sloveniji na informativnih točkah mimoidočim na voljo za podatke o ledvični bolezni, so sporočili iz Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije.

Med drugim bodo obiskovalci na informacijskih točkah lahko izpolnili tudi kviz, s katerim bodo izpopolnili svoje znanje o ledvicah in njihovem delovanju ter ugotovili, ali morda sodijo v skupine prebivalstva z večjim tveganjem za razvoj ledvičnih bolezni. Lahko si bodo tudi izmerili krvni tlak in krvni sladkor, prav nezdravljen visok krvni tlak in sladkorna bolezen sta namreč najpogostejša vzroka za razvoj kronične ledvične bolezni.

Ledvične bolezni so pogoste

Strokovnjaki ocenjujejo, da ima vsak deseti odrasel eno izmed oblik kronične ledvične bolezni različne stopnje - a se tega zavedajo le redki posamezniki. Na svetu ima okrog 60 milijonov ljudi kronično ledvično bolezen določene stopnje. Milijon in pol bolnikov s končno odpovedjo ledvic je na dializi ali pa so jim presadili ledvico, navajajo v zvezi.

Več kot osemdeset odstotkov bolnikov živi v razvitih državah, v državah v razvoju pa ima možnost takega zdravljenja manj kot pet odstotkov bolnikov. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo število bolnikov v naslednjem desetletju podvojilo, stroški zdravljenja pa bodo presegli tisoč milijard ameriških dolarjev.

Kronična ledvična bolezen pomeni več kot tri mesece trajajočo strukturno in funkcijsko okvaro ledvic. Poteka tiho, brez bolečin ali jasnih težav. Ugotovimo jo s preprostimi in poceni laboratorijskimi preiskavami seča, krvi in z merjenjem krvnega tlaka. V 21. stoletju so najpogostejši vzroki za pojav te bolezni sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak v povezavi z ateriosklerozo in žilnimi okvarami, ki sta tudi najpogostejša vzroka srčno-žilnih bolezni.

Večje tveganje za pojav kronične ledvične bolezni imajo starejši od 65 let, moški, kadilci, osebe s prekomerno telesno težo in tisti z zgodovino ledvične bolezni v družini. Med bolniki imajo večjo možnost pojava ledvičnih zapletov tisti s sladkorno boleznijo, nezdravljenim visokim krvnim tlakom, ateriosklerozo in dolgotrajnimi srčnimi in žilnimi boleznimi. Najhujša posledica kronične ledvične bolezni je slabšanje ledvičnega delovanja, ki povzroči končno odpoved ledvic.

Zgodnja ugotovitev kronične ledvične bolezni omogoča zgodnje zdravljenje, s čimer lahko marsikatero ledvično bolezen preprečimo, pozdravimo ali vsaj upočasnimo poslabšanje do končne odpovedi ledvičnega delovanja. V napredovali stopnji kronične ledvične bolezni lahko učinkovito zdravimo zaplete odpovedovanja ledvic (na primer slabokrvnost, kostno bolezen). Bolnik se dobro počuti in živi normalno življenje, poudarjajo v Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije.