Kot je zapisal New York Times, naj bi ameriška podružnica Bayerja, Cutter Biological, sredi 80. let prejšnjega stoletja v Aziji in Latinski Ameriki prodajal zdravilo za strjevanje krvi za hemofilike, ki je imelo visoko tveganje okužbe z aidsom, medtem ko je bil na Zahodu v prodaji novejši in varnejši produkt.
Cutter Biological je novejši in varnejši izdelek dal v prodajo februarja 1984, potem ko so se nakopičili dokazi, da so številni hemofiliki, ki so jemali staro verzijo zdravila, zboleli za aidsom. Kljub temu odkritju je podjetje še več kot leto dni zatem nadaljevalo prodajo izdelka zunaj Evrope in ZDA, da bi se tako znebilo starih zalog. Časnik New York Times piše, da podjetje ni le nadaljevalo prodaje, temveč je nekaj mesecev tudi nadaljevalo proizvodnjo starega zdravila, saj je bilo to za podjetje cenejše.
Po dveh desetletjih je nemogoče natančno oceniti število žrtev, ki jih je zahtevala ta odločitev podjetja. A kot kažejo številni dokumenti in pogovori, so samo v Hongkongu in na Tajvanu našteli 100 hemofilikov, ki so se zaradi uporabe starega izdelka Cutter Biologicala okužili z virusom HIV. Kot piše časnik, je podjetje po februarju 1984 nadaljevalo prodajo stare verzije zdravila še v Maleziji, Singapurju, Indoneziji, Japonski in Argentini.
Zdravilo je bilo nevarno zato, ker so ga izdelovali z uporabo plazme več kot 10.000 krvodajalcev, katerih kri pa zaradi tega, ker takrat še niso poznali testa za HIV, ni bila testirana. Aids se je na ta način prenesel na več tisoč hemofilikov, od katerih so jih številni za boleznijo že umrli. Čeprav Bayer in še tri druga podjetja, ki so izdelovala zdravilo, niso priznala krivde, so hemofilikom plačala okoli 600 milijonov ameriških dolarjev, da bi tako prekinili 15 let sodnih tožb, s katerimi so jih obtoževali proizvodnje tega nevarnega izdelka.