V letu 2005 se je z virusom HIV na novo okužilo 4,9 milijona ljudi, so sporočili Združeni narodi. Tako hitrega porasta okuženih od leta 1981, ko so bolezen prvič odkrili, še niso zabeležili. Že 40,3 milijone ljudi po vsem svetu tako živi z virusom HIV.
To pomeni, da je epidemija te smrtonosne bolezni dosegla nov vrhunec, kar se je po mnenju strokovnjakov, vključenih v program Združenih narodov UNAIDS, zgodilo predvsem zaradi njenega hitrega širjenja po podsaharski Afriki, vzhodni Evropi ter državah nekdanje Sovjetske zveze.
Tri milijone žrtev
V tem letu je aids zahteval že več kot tri milijone življenj, daleč največ v Afriki. Umrlo je tudi 570 tisoč otrok, žrtev med najmlajšimi je bilo torej več, kot so jih zahtevale vse naravne katastrofe v zadnjem letu.
V Afriki je stanje še posebej alarmantno, opozarjajo strokovnjaki. V Južnoafriški republiki, kjer živi kar pet milijonov okuženih, je skoraj tretjina nosečnic HIV pozitivnih. Podobno je v Botsvani, Lesotu, Namibiji in Svaziju.
Virus HIV se hitro širi tudi v Indiji, okuženih naj bi bilo že pet milijonov prebivalcev. Strokovnjaki opozarjajo na porast števila primerov med poročenimi ženskami, virus naj bi dobile od soprogov, ki so se okužili v javnih hišah.
V vzhodni Evropi in državah nekdanje Sovjetske zveze pa se največ ljudi okuži, ker imajo spolne odnose brez zaščite. Medtem ko je v tej regiji aids leta 2003 zahteval 36 tisoč žrtev, je letos umrlo že 62 tisoč ljudi. Najhuje je v Rusiji in Ukrajini.
Boljši dostop do zdravil
Poročilo, ki so ga pred svetovnim dnevom boja proti aidsu objavili Združeni narodi, ugotavlja, da ima vedno več ljudi dostop do protivirusnih zdravil. V Argentini, Braziliji, Čilu in na Kubi na ta način zdravijo že večino obolelih. Podobne rezultate dosegajo v Braziliji, kjer so se kljub nasprotovanju farmacevtskih multinacionalk odločili za prodajo cenejših generičnih zdravil.
15 milijonov otrok je zaradi aidsa ostalo brez staršev.
V zadnjih dveh letih so tako rešili med 250 in 350 tisoč ljudi.
Slika pa je veliko bolj črna v Afriki in Aziji. V prvi dobi protivirusna zdravila le eden od desetih obolelih, v drugi pa vsak sedmi.
