Partnerji v zdravstvu so na tretjem naroku arbitraže za splošni dogovor za pogodbeno leto 2004 sprejeli predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da se 400 milijonov tolarjev, ki so jih na zavodu prihranili z ukrepi za racionalizacijo na področju zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, v celoti nameni Onkološkemu inštitutu za nova zdravila za zdravljenje rakavih obolenj.
Generalni direktor zavoda Borut Miklavčič je po seji povedal, da bi pogodbo z inštitutom lahko pripravili v tem tednu, sredstva pa nakazali v naslednjem.
Na ministrstvu za zdravje pa, kot trdi direktor Onkološkega inštituta dr. Zvonimir Rudolf, te dni tečejo dogovori o nakupu novega lineranega pospeševalnika, ki bi čakalno dobo za obsevanje na Onkološkem inštitutu bistveno skrajšal.
Na onkološkem inštitutu bolniki z rakom na obsevanje zdaj čakajo 8 tednov, kar po zdravniških normativih ni več dopustno. Stanje je torej alarmantno, zato je tretji linerani pospeševalnik še kako nujen. Kot pravi dr. Rudolf, bi to za inštitut pomenilo izhod iz krizne situacije "To pomeni, da ne bi bilo več potrebno pošiljati pacientov v tujino in v primeru, da ne bi bilo okvare aparata, bi lahko lažje zadihali," Kot pravi, bi se skrajšale tudi čakalne dobe.
Na ministrstvu za zdravje smo preverili, kdaj bodo na Onkološkem inštitutu začeli obsevati z novim pospeševalnikom. V pisnem sporočilu so zapisali: " Prvi novi linearni pospeševalnik, ki ga je ministrstvo kupilo junija letos, dobavitelj začel monitirati pojutrišnjem in bo zaključil z deli 20.12.2004, temu pa bo sledilo postopno uvajanje naprave v delo."
Na Onkološkem inštitutu bi za povsem normalno delo poleg omenjenega pospeševalnika potrebovali še dva.
Na ministrstvu pa odgovarjajo: "Za drugi nov linearni pospeševalnik bo mogoče oceniti dobavni rok šele po nadaljevanju postopka javnega naročila po koncu revizijskega postopka pred državno revizijsko komisijo, dobavni rok za zelo verjetni tetji linearni pospeševalnik pa bo mogoče oceniti, ko se bo postopek javnega naročila začel."
V oddaji 24 ur pa smo se pogovarjali s predstojnikom oddelka za radioterapijo na Onkološkem inštitutu, docentom Primožem Strojanom.
Kako učinkovito je obsevanje v primerjavi z novimi zdravili?
Z obsevanjem zdravimo povečini z namenom ozdravitve. Manjši del, okoli 40 odstotkov bolnikov pa obsevamo, da jim zmanjšamo težave oziroma nekoliko podaljšamo preživetje. To je sorazmerno poceni zdravljenje; cena linearnega pospeševalnika je okoli 400 do 500 milijonov tolarjev. In to je investicija na dolgi rok, saj te naprave obratujejo deset do petnajst let.
Dobili ste tudi obljube, da naj bi obsevalno napravo dobili mimo javnega naročila, zdaj pa je to nekako potihnilo.
Res je, takšne obljube so se v javnosti pojavile. To bi bila tudi edina logična rešitev. Čakalne dobe so predolge, kar pomeni, da bodo oškodovani bolniki; te težave se pač rešujejo na hrbtih bolnikov, to je treba povedati. Tako da bi res najbolj pomagalo, če bi napravo nabavili z interventnim nakupom. Če pa bo to šlo ali ne, tega pa zaenkrat ne vemo.
Čakalna doba za obsevanja je sedaj že osem tednov. Kako usodno je lahko tako dolgo čakanje za bolnike?
Čakalna doba za obsevanje tumorjev v globini telesa s pomočjo visokoenergijske obsevalne naprave, edine v Sloveniji, je po današnjih podatkih dolga 49 dni. Problem pa je ta, da se je podaljšala čakalna doba za obsevanje na nizkoenergetskih aparaturah. Nobena ni krajša od štirih tednov. To pomeni, da bomo v naslednjih dveh letih lahko upravičeno pričakovali večje število ponovljenih bolezni, kot bi jih sicer. Nemogoče je sicer napovedati pri katerem bolniku se bo to konkretno zgodilo. Statistično gledano pa bo razlika med obdobjem pred sedanjo krizno situacijo in današnjim stanjem zagotovo pomembna.
Koliko naprav bi morali imeti, da ne bi bilo čakalnih dob?
Za normalno obratovanje našega oddelka bi v tem trenutku rabili šest in pol obsevalnih naprav. To je izračunano na podlagi podatkov iz lanskega leta. Imamo pa le štiri aparature. Res je, da dve od teh delujeta v treh izmenah. Ko govorimo o šest in pol napravah, je mišljeno, da bi z njimi delali v dveh izmenah. Pa še to je neobičajno dolg čas za delovanje obsevalne naprave.
Te pa so tudi precej zastarele, kajne?
Seveda. Ena je stara petindvajset let, druga štirinajst, tako, da si kakšnega sofisticiranega zdravljenja ne moremo obetati.
