Senatorja priznala: nadzor, ki ga je razkril Snowden, pri iskanju teroristov le malo pomaga

Potem ko je Edward Snowden razkril podrobnosti o nadzoru, ki ga ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) izvaja nad uporabniki mobilne telefonije in svetovnega spleta, se med Američani širi nezaupanje glede pojasnil odgovornih.

Agencija pa se spopada tudi s kritikami, da prireja podatke o pomembnosti tajnih programov nadzora. Kritikom sta se zdaj pridružila celo senatorja Ron Wyden in Mark Udall, ki sedita v odboru senata za obveščevalno dejavnost. Zavrnila sta navedbe NSA in FBI, da so prav podatki iz tajnih programov prinesli ključne sledi v več primerih preprečenih terorističnih dejanj.

Prvi mož NSA Keith Alexander je celo pod prisego zatrdil, da je program nadzora, na katerega je opozoril Snowden, po 11. septembru 2001 pomagal preprečiti več kot 50 terorističnih napadov, od tega 10 na ozemlju ZDA.

Tudi novinarji, ki so njegove navedbe vzeli pod drobnogled, so ugotovili, da se izjave ne ujemajo z nekaterimi drugimi dejstvi.

Kot primera, v katerih so bile te informacije ključne, je na primer namestnik direktorja FBI Sean Joyce izpostavil poskus bombnega napada na podzemno železnico v New Yorku leta 2009, ki ga je načrtoval Najibullah Zazi, in načrtovan napad Davida Hedleyja na pisarne danskega časopisa.

Vendar podrobna analiza razkriva, da so ključne sledi do preiskovalcev prišle po bolj konvencionalni poti. Zazija so agenti ujeli, ko je pošiljal elektronsko pošto na naslov Al Kaide, ki ga je že pred časom identificirala britanska obveščevalna služba, ko je v neki drugi akciji zasegla prenosnik osumljenca, prav tako povezanega z Al Kaido.

Tudi Headleyja niso ujeli sodobni prijemi elektronskega vohunjenja, ampak napaka, ko je stopil v stik z Al Kaidinimi operativci, ki jih je v Veliki Britaniji nadzorovala tamkajšnja obveščevalna služba.

Američani so nad razkritji ogorčeni, po anketi Washington Posta večina zahteva javna zaslišanja pred kongresom, ki bi osvetlila razsežnosti in učinkovitost obsežnega nadzora.