Naslovnica

Senat potrdil davčne olajšave

New York, 24. 05. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
© STA
Komentarji
0

Ameriški senat je sinoči z 62 glasovi proti 38 potrdil predlog zakona o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih 11 letih, pri čemer je 12 demokratov glasovalo skupaj z vsemi 50 republikanci. Demokrati so v začetku tedna sprožili serijo amandmajev k zakonu, vendar bolj zato, da bi opozorili na posamezne dele zakona s katerimi se ne strinjajo, kot pa da bi resno ovirali sprejem zakona. Senatni predlog bo moral biti usklajen s predlogom predstavniškega doma, ki predvideva 1600 milijard dolarjev olajšav v desetih letih, kar je predlagal tudi predsednik George Bush. Republikanci upajo, da jim bo uspelo oba predloga čimprej uskladiti in da bo predsednik zakon podpisal v naslednjih dneh.

Demokrati so z amandmaji skušali opozoriti na njihovo nasprotovanje prevelikemu zmanjševanju davkov za bogate, zaradi česar bo po njihovem mnenju zmanjkalo denarja za socialne programe in odplačevanje nacionalnega dolga. Republikanci pa trdijo, da je prvo zmanjševanje davkov po 11 letih več kot dobrodošla vzpodbuda za ponovni zagon ameriškega gospodarstva.

Predlog zakona je bil tako sprejet še preden je republikanski senator iz Vermonta James Jeffords uradno izstopil iz republikanske stranke in tako omogočil demokratom večino v senatu. Jeffords je napovedal, da bo izstopil iz stranke in postal neodvisni senator, čeprav naj bi se vsaj deloma organizacijsko povezal z demokrati. Senat je trenutno razdeljen med demokrati in republikanci na 50 proti 50, vendar imajo slednji večino zaradi odločilnega glasu podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja. Ko bo Jeffords postal neodvisen, bo v senatu le 49 republikancev, kar pomeni, da bodo imeli glas večine demokrati, ki bodo lahko prevzeli nadzor nad vsemi odbori ter s tem nadzor nad dnevnim redom.

Jeffords naj bi svojo odločitev uradno objavil danes, čeprav še ni zanesljivo, da bo res izstopil iz vrst republikancev. Slednji so ga namreč včeraj skušali še zadnjič prepričati, naj ostane na njihovi strani, ter mu ponujali položaje, zakonodajne ugodnosti, skratka vse, o čemer pred nekaj dnevi niso hoteli niti slišati, ker so imeli oblast trdno v rokah. V primeru, da bodo demokrati prevzeli vodstvo odborov, se predsedniku Georgu Bushu obetajo resne težave pri nominaciji zveznih sodnikov, ki jih mora potrditi senat, kakor tudi na zunanjepolitičnem področju.

Z Jeffordsovo napovedjo izstopa iz republikanske stranke se je v Washingtonu razvnelo lobiranje za prestop še kakšnega senatorja. Republikanci so upali, da bo morda demokratski senator iz Georgije Zel Miller, ki je med prvimi podprl davčni načrt predsednika Busha, uravnovesil tehtnico s prestopom med republikance, vendar je ta zatrdil, da ne razmišlja o odhodu. Demokrati pa snubijo republikanskega senatorja iz Rhode Islanda Lincolna Chafeeja, ki pa se doslej še ni izjasnil. Republikanci poleg Millerja snubijo senatorko iz Louisiane Mary Landrieu, in senatorja iz iste države Johna Breuxa, kakor tudi senatorja iz Nebraske Bena Nelsona. Vsa ostala imena so le ugibanja, vendar pa utegne Jeffords postati prvi senator, ki je kdajkoli v ameriški zgodovini izstopil iz stranke, ki je imela v tem domu večino.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17