Manning bo predsednika Obamo prosil za pomilostitev

Ameriško vojaško sodišče v Fort Meadu je obsodilo vojaka Bradleyja Manninga na 35 let zapora zaradi posredovanja zaupnih podatkov organizaciji WikiLeaks. Poleg tega ga čaka nečastna odpustitev iz vojske. Odpovedati se bo moral tudi plači in dodatkom.

Manningu se bodo v kazen vštela dobra tri leta in pol oz. 1182 dni, kolikor jih je že odsedel v priporu, ter še dodatnih 112 dni zaradi stroge obravnave v vojaškem zaporu v Virginii. Po najmanj tretjini odslužene kazni bo že lahko zaprosil za pogojni izpust. Po poročanju Russia Today pa bodo Manningovi odvetniki ameriškega predsednika Baracka Obamo naslednji teden prosili za pomilostitev.

Manning je manj kot dvominutni izrek kazni spremljal resnega obraza. Na višino kazni ni reagiral. Medtem so ga podporniki na sodišču vzpodbujali z vzkliki, da se bodo še naprej borili zanj.

V organizaciji WikiLeaks so odločitev sodnice pozdravili kot "pomembno strateško zmago v primeru Bradleyja Manninga". Kot so zapisali na Twitterju, bo Manning lahko po že prej kot devetih letih zaprosil za pogojni izpust, "po nekaterih izračunih celo že čez 4,4 leta".

Tožilstvo zahtevalo 60 let

Tožilstvo je v ponedeljek za 25-letnega Manninga zahtevalo 60 let zapora, da bi sodišče tako "dalo močno sporočilo vsakemu vojaku, ki razmišlja o kraji tajnih informacij".

Manningov odvetnik David Coombs je sodnico pozval, naj pokaže milost, saj se je Manning pokesal in sodeloval s sodiščem. Kot je dejal, je bil Manning mlad in "naiven", zaupne dokumente pa je WikiLeaksu posredoval z dobrimi nameni.

Verjel, da bo svet spremenil na bolje

Tudi Manning sam se je prejšnji četrtek opravičil, ker je s predajo tajnih dokumentov ameriške vlade WikiLeaksu prizadel ZDA. Kot je dejal, je napačno verjel, da bo lahko svet spremenil na bolje, da pa se zdaj zaveda, da bi moral delovati znotraj sistema.

Vojaško sodišče v Fort Meadu je 25-letnega Manninga 20. julija spoznalo za krivega v 20 od 22 točk obtožnice, od tega v petih točkah kršitve zakona proti vohunjenju. Pred tem je tudi sam priznal krivdo v desetih točkah, med drugim tudi, da je snel okoli 700.000 vojaških in diplomatskih dokumentov ter videoposnetkov z vladnih računalnikov in jih predal WikiLeaksu, ko je bil nižji obveščevalni analitik v ameriški vojaški bazi v Bagdadu.